ARTICLE AD
Nova znanstvena študija z naslovom Morski sesalci izven svojega naravnega okolja – opredelitev, vzroki in priporočila, objavljena v ugledni reviji Marine Policy, obravnava vse pogostejše primere morskih sesalcev, ki se pojavljajo izven svojih običajnih življenjskih območij. Pri raziskavi je sodelovalo tudi društvo Morigenos, ki že vrsto let aktivno sodeluje pri mednarodnih projektih na področju raziskovanja in varstva morskih sesalcev. Študijo so vodili kolegi iz organizacije OceanCare, s katero Morigenos že vrsto let odlično sodeluje.
Gre za primere, ko se živali pojavijo bodisi daleč stran od svojega naravnega habitata bodisi v okolju, ki zanje ni več primerno – na primer zaradi pomanjkanja hrane, onesnaženja ali pogostega stika z ljudmi. Raziskovalci ugotavljajo, da je takšnih primerov vedno več; med glavnimi vzroki izpostavljajo podnebne spremembe, izgubo ledu na Arktiki, spremembe v razporeditvi plena, hrup v morju, bolezni in celo pobegle oziroma izpuščene živali iz ujetništva.
V študiji so predstavljeni številni konkretni primeri, med drugim beluge v rekah Temza in Sena ter mroži na evropskih plažah. Primeri pojavljanja morskih sesalcev izven svojega tipičnega habitata so bili zabeleženi tudi pri nas – na primer kit grbavec v slovenskem morju leta 2009, dva progasta delfina v Luki Koper leta 2012 ter nedavno pojavljanje navadne delfinke Ciao, o kateri smo že poročali.
Avtorji opozarjajo, da vsaka takšna situacija zahteva premišljen pristop – včasih zadostuje zgolj spremljanje in informiranje javnosti, v drugih primerih pa je potrebna selitev živali na varnejšo lokacijo, v skrajnih primerih tudi evtanazija. Ključno je, da se pri odločitvah upošteva dobrobit živali, njeno zdravstveno stanje, pa tudi širše okoljske razmere.
Poudarjena je tudi pomembnost ustreznega obveščanja javnosti, saj lahko množično zanimanje za “obiskovalce” povzroči stres ali celo nevarnost za živali. V eni od opisanih situacij je bila na primer samica mroža usmrčena, ker se ljudje kljub opozorilom niso držali varnostne razdalje. Avtorji zato pozivajo k boljšemu usklajevanju med institucijami, oblikovanju jasnih protokolov in zakonodaje, ki bi ob vse pogostejših OOH (out of habitat) primerih omogočila hitro, strokovno in živalim prijazno ukrepanje.
Celotna študija je dostopna na tej povezavi: https://doi.org/10.1016/j.marpol.2025.106652
dr. Tilen Genov
Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce