[Prejeli smo] Kaj bi na mestu Pirc Musarjeve storil Willy Brandt?

2 hours ago 23

Slovenke in Slovenci kronično nimamo zgodovinskega spomina oziroma se vneto trudimo, da ga izgubimo. Poleg primera Willyja Brandta obstaja še afera Christiana Wulffa.

Februarja 2012 je odstopil predsednik ZR Nemčije Christian Wulff zaradi afere, ki je postala znana kot Wulff-Affäre. Zanimivo pri tej zgodbi je, da ni šlo za dokazani primer podkupovanja, ampak za vrsto ugodnosti, prijateljskih povezav z gospodarstveniki, spornega stanovanjskega kredita in predvsem za vprašanje predsednikovega odnosa do medijev, ki so ga napadali.

Kaj se je pravzaprav zgodilo?

Ko je bil Wulff še ministrski predsednik zvezne dežele Spodnja Saška, je leta 2008 od žene podjetnika Egona Geerkensa dobil oziroma najel 500.000 evrov ugodnega stanovanjskega kredita. Problem je bil, da je Wulff v deželnem parlamentu na vprašanje o svojih poslovnih povezavah z Geerkensom odgovoril, da ni imel poslovnih odnosov z njegovo družbo. Kasneje se je pokazalo, da je bil kredit povezan z družino Geerkens.Toda to je bil šele začetek.

Pojavile so se namreč informacije o:

      • brezplačnih oziroma zelo ugodnih počitnicah pri premožnih podjetnikih,
      • plačanih hotelskih stroških,
      • prijateljskih povezavah med Wulffom in poslovneži,
      • vprašanjih, ali so bile te ugodnosti povezane z njegovim političnim položajem,
      • ter predvsem o tem, ali je kot politik poskušal preprečiti objavo članka o svojem spornem kreditu.
    • Potem je prišlo do še hujšega. Decembra 2011 je nemški časnik Bild začel objavljati informacije o spornem kreditu.

      Wulff je poskušal objavo preprečiti. Med drugim je poklical glavnega urednika Bilda in pustil na telefonski tajnici grozilno oziroma zelo ostro sporočilo, v katerem je zahteval, naj časnik odloži objavo. To je povzročilo nov val ogorčenja, ker je šlo za vprašanje svobode tiska in pritiska predsednika na medije.

      Christian Wulff, nekdanji nemški predsednik (Foto: AFP)

      In prav tu je afera postala veliko večja od vprašanja 500.000 evrov. Februarja 2012 je državno tožilstvo v Hannovru zahtevalo odvzem njegove imunitete, ker je videlo dovolj konkretnih indicijev za začetek preiskave zaradi možnega sprejemanja oziroma zagotavljanja nedovoljenih koristi (Vorteilsannahme/Vorteilsgewährung).Šlo je za izjemno pomemben trenutek — prvič se je zgodilo, da je bila odprta pot k odvzemu imunitete nemškemu zveznemu predsedniku. Naslednji dan, 17. februarja 2012, pa je Wulff odstopil. V svojem odstopnem govoru ni priznal korupcije. Poudaril pa je predvsem, da je zaradi dogodkov izgubil zaupanje javnosti, ki je potrebno za opravljanje funkcije predsednika. In tu je najbolj zanimiv preobrat. Če gledamo skozi današnjo zgodovinsko perspektivo, je pomembno nekaj, kar se pogosto spregleda:

      Wulff na koncu ni bil kazensko obsojen. Po večletni preiskavi in sojenju je bil februarja 2014 oproščen obtožb vsakršne korupcije. Torej: predsednik države je odstopil zaradi politične in moralne odgovornosti ter izgube zaupanja, ne pa zato, ker bi bil pravnomočno spoznan za krivega korupcije.

      V čigavem interesu?

      Primerjava z novodobno postkomunistično Slovenijo je seveda čisto nemogoča. Kajti niti afera Willyja Brandta niti afera Christiana Wulffa se v Sloveniji niti teoretično ne bi mogli zgoditi. Zato je bistveno vprašanje za nadaljnjo preiskavo sledeče: kako in po kakšni poti ter zaradi katerih razlogov je njena – zaradi povzročene prometne nesreče s smrtnim izidom sicer pravnomočno obsojena prijateljica sploh lahko prišla do državljanstva in posledično v predsedničin kabinet. V čigavem interesu je bilo silno prizadevanje predsednice Nataše Pirc Musar, da je njena prijateljica postala članica njenega kabineta?

      Njeni športni dosežki tega pač ne opravičujejo, molk predsednice o tem pa je povsem nesprejemljiv. Predsednica, ki je sicer zelo zgovorna in glasna v kritikah očitno njej zelo neljube vlade, bo morala pojasniti še marsikaj. Prvo, kar je, pa bi moral Državni zbor predsednici države Nataši Pirc Musar odvzeti imuniteto, Vlada RS pa ji, kot je že predlagal poslanec Žan Mahnič, zapreti dostop do varnostno tveganih informacij! Ali sta parlament in vlada to sposobna storiti, pa je seveda že drugo vprašanje.

      Vili Kovačič

      The post [Prejeli smo] Kaj bi na mestu Pirc Musarjeve storil Willy Brandt? first appeared on Nova24TV.
Read Entire Article