Preiskovalna komisija o kanalu C0: Odvetnik Golob svaril, premier Golob se ni pojavil

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preverja nepravilnosti pri gradnji kanala C0, je danes zaslišala nekdanjo predstojnico Upravne enote Ljubljana Andrejo Erjavec ter odvetnika Klemna Goloba. Erjavec je v svojem pričanju dejala, da poizvedb o poteku postopka izdaje gradbenega dovoljenja ni razumela kot pritiskov, medtem ko je Golob opozoril na resne in potencialno nepopravljive posledice projekta. Preimer Robert Golob pa se je opravičil. 

Andreja Erjavec je bila s položaja načelnice ljubljanske upravne enote razrešena 12. junija 2024, potem ko je funkcijo opravljala manj kot leto dni. Razrešitev je sovpadala s stavko zaposlenih, a sama ni vedela povedati, ali je bila stavka kakorkoli povezana z njeno odstavitvijo. Kot je pojasnila, razlogov za razrešitev ni prejela. Na sestanku na ministrstvu za javno upravo naj bi ji bilo rečeno, naj podpiše sklep o razrešitvi, ob vprašanju po razlogih pa naj bi ji odgovorili, da je šlo za odločitev ministra, ki mu zakon omogoča razrešitev brez obrazložitve.

Ni želela ugibati, ali bi bila njena razrešitev kakorkoli povezana s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za kanal C0, pri čemer je povedala, da je bilo dovoljenje izdano šele leto dni po njenem odhodu. Po njenih besedah je bila prepričana, da je uradnica, ki je vodila postopek, ravnala strokovno. Ob tem je zatrdila, da ni vplivala na delo uradnice in da se s samim projektom kanala C0 ni ukvarjala, saj ji je popolnoma zaupala.

Mnogi so poizvedovali o fazah postopka gradnje
Priznala je, da so se poizvedovanja o fazah postopka pojavljala z različnih strani, tudi s strani drugih občin, vključenih v projekt, in ne zgolj iz Mestne občine Ljubljana. Kljub temu teh vprašanj ni razumela kot pritiskov. Edino navodilo, ki ga je dala uradnici, je bilo, naj v postopku ne hiti ter naj zagotovi, da bo vse izvedeno pravilno in zakonito.

Nekdanja načelnica Upravne enote Ljubljana Andreja Erjavec (Foto: Gov.si)

Komisija je zaslišala tudi odvetnika Klemna Goloba, ki zastopa več lastnikov zemljišč ob trasi kanala C0 ter okoljsko organizacijo Alpe Adria Green. Izrazil je obžalovanje, da na tveganja projekta opozarjajo predvsem posamezni lastniki zemljišč in omenjena organizacija, medtem ko širša civilna družba ostaja tiha. Po njegovih besedah so se v preteklosti pri različnih vprašanjih angažirale številne organizacije, tokrat pa – ko gre za vprašanje varnosti pitne vode – prevladuje nenavadna brezbrižnost.

Posledice Kanala C0 so lahko izjemno hude
Golob je opozoril, da bi bile posledice izgradnje kanala C0 lahko izjemno hude. Kot ključno sporno točko je izpostavil sklep Agencije RS za okolje iz leta 2016, s katerim je bilo odločeno, da za projekt ni potrebna presoja vplivov na okolje. Po njegovih navedbah je bil sklep sprejet v zgolj sedmih dneh, pri čemer je bil vmes celo konec tedna, kar po njegovem mnenju kaže na izjemno hitro in nepremišljeno odločanje pri projektu tako velikih razsežnosti.

Odvetnik Klemen Golob.

Pojasnil je še, da je vrhovno sodišče leta 2022 določeni stranki priznalo pravico do vložitve pritožbe zoper sporni sklep iz leta 2016, prav tako pa dovolilo pritožbo zoper podoben sklep iz leta 2015, ki je prav tako izključeval obveznost presoje vplivov na okolje. Po njegovih besedah nobeden od teh dveh sklepov še danes ni postal pravnomočen. Izrazil je prepričanje, da bo sodišče na koncu odločilo pravilno in v skladu s pravom. Kot je dejal, dosedanje sodne odločitve kažejo, da so bile zaznane nepravilnosti, na katere so opozarjali že ves čas, in da jih sodstvo do zdaj ni pustilo brez odziva.

Na današnje zaslišanje je bil vabljen tudi predsednik vlade Robert Golob, ki pa se je opravičil. Predsednica komisije Anja Bah Žibert je pojasnila, da naj bi bil premier zaslišan predvidoma v petek.

Pride ali ne…človek, ki je v službi države?! pic.twitter.com/QOsY7Gk8Mk

— Anja Bah Žibert (@ANJABAHZIBERT) February 2, 2026

Preiskovalna komisija od leta 2023 ugotavlja politično in drugo odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v projekt gradnje povezovalnega kanala C0 na območju vodonosnika Ljubljansko polje ter zaradi domnevno nepreglednega, nezakonitega in zavajajočega vodenja postopkov.

Sara Kovač