Predsednik KGZS poziva vlado proti podpori sporazuma EU-Mercosur, ker je škodljiv za kmete ter potrošnike

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek ostro nasprotuje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Po njegovih besedah je dogovor škodljiv ne samo za kmete, temveč tudi za evropske potrošnike, saj bo omogočil uvoz hrane nižje kakovosti in pridelane po nižjih standardih.

“Za nas je nesprejemljivo, da nekateri celo trdijo, da bo sporazum prinesel pozitivne učinke za slovensko kmetijstvo,” je poudaril Podgoršek. Dodal je, da KGZS zahteva takojšen sestanek z vlado in pristojno ministrico, da razkrijejo podrobnosti nedavno dodanih varovalk: “Res prosimo, da se v roku enega tedna dobimo, pogledamo predvsem te ukrepe, s katerimi bomo zaščitili naše kmete, in če je potrebno, tudi še kakšne ukrepe dodamo, da bomo resnično na varni strani.”

Podgoršek je opozoril, da trenutno slovenski kmetje niso zaščiteni: “Predvsem pa ne vemo niti, kaj sporazum Mercosur vsebuje za zaščito slovenskih in nenazadnje tudi evropskih kmetov.” Po njegovem mnenju bi sporazum lahko postal sprejemljiv le, če bi dokazali ustrezna varovala za zaščito kmetov.

Največjo bojazen izraža glede kakovosti uvožene hrane: “V Evropo bo prihajala hrana drugačne kakovosti. V državah Južne Amerike lahko uporabljajo sredstva za varstvo rastlin, ki so v Evropi prepovedana. Lahko uporabljajo nekatere hormone, ki jih v Evropi pri živinoreji ne smemo uporabljati, pri pridelavi hrane imajo bistveno večjo porabo antibiotikov … Prepričani smo, da bo en del te hrane, tudi takšne, ki ne bi smela, prišel tudi na evropsko tržišče. Kajti 100-odstotne kontrole, 100-odstotne sledljivosti, predvsem pa varnosti zagotovo ni, je ni mogoče zagotoviti.”

Podgoršek kritizira tudi dvoličnost evropske politike: “Ne moremo sprejeti dejstva, da v Evropi in še posebej pa v Sloveniji v zadnjem obdobju bistveno dvigujemo standarde dobrobiti živali, bistveno dvigujemo okoljske standarde pri pridelavi hrane, pri reji živali, itn., a hkrati podpiramo sporazum, ki je povezan z drugačnimi standardi. Vemo, da se sekajo pragozdovi, vemo, da ni nobenih dobrobiti živali pri sami reji živali. In ta dvoličnost je na nek način za nas nerazumljiva.”

Aktualni razvoj sporazuma
Danes, 9. januarja 2026, predstavniki držav članic EU v Bruslju odločajo o odobritvi podpisa sporazuma. Po pričakovanjih naj bi države članice dale zeleno luč za podpis, kljub močnemu nasprotovanju nekaterih držav. Italija je po zadnjih koncesijah Evropske komisije (močnejše varovalke za kmete, krizni sklad in hitrejša podpora) spremenila stališče in zdaj podpira sporazum. Podporniki, kot sta Nemčija in Španija, vidijo v dogovoru priložnost za nove trge in zmanjšanje odvisnosti od Kitajske.

Nasprotujejo mu predvsem Francija (največja kmetijska proizvajalka v EU), Poljska in Irska, zaradi strahu pred nelojalno konkurenco poceni uvoza govedine, perutnine, svinjine in sladkorja. Francoski kmetje so včeraj protestirali v Parizu, blokirali ceste in izrazili jezo nad sporazumom. Francoska ministrica za kmetijstvo Annie Genevard je izjavila, da “bitka še ni končana”.

Belgijske avtoceste ohromljene, saj se EU pripravlja na prelomno glasovanje o Mercosurju (foto: EPA)

Slovenija sporazum načeloma podpira, vlada meni, da varovalke zadostno ščitijo kmete, ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić pa je zagotovila, da bodo slovenski kmetje zaščiteni pred morebitnimi negativnimi učinki.

Če bo danes dosežena kvalificirana večina (vsaj 15 držav, ki predstavljajo 65 % prebivalstva EU), bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sporazum lahko podpisala že v prihodnjih dneh, verjetno 12. januarja v Paragvaju. Vendar sporazum še mora potrditi Evropski parlament (verjetno aprila ali maja 2026) in nato nacionalni parlamenti.

Sporazum predvideva postopno odpravo carin na več kot 90 % blaga, z omejenimi kvotami in varovalkami za občutljive kmetijske proizvode. Kritiki, vključno z okoljskimi organizacijami, ga označujejo za “podnebno uničujočega” zaradi možnega pospeška krčenja amazonskega pragozda. Podporniki poudarjajo gospodarske koristi, kot je odprava 4 milijard evrov carin na evropski izvoz.

A.H.