Predsednica Nataša Pirc Musar včeraj na proslavi zagrenjena in togega obraza – kasneje pa so jo izžvižgali….

2 hours ago 23

Včerajšnja osrednja proslava ob dnevu državnosti je bila čudovita, polna duha in povezovalnosti. Udeleženci so bili navdušeni nad občutkom, da je v Sloveniji res čas za povezovanje in manj nagajanj. V tem sporočilu je vlada Janeza Janše pripravila to slovesnost za katero mnogi pravijo, da take enostavno še ni bilo.

Predsednik Janez Janša je poudaril, da je treba skupno prihodnost graditi na vrednotah časa, ki nas je povezal. Z jasno vizijo, pogumom in sodelovanjem pa so možnosti bistveno večje od tega, kar vidimo danes, je ocenil in dodal, da nas zgodovina uči, da je ob najpomembnejših vprašanjih razvoja treba stopiti skupaj.

Pa vendarle sama proslava ni minila brez polemik. Del občinstva je predsednico republike Natašo Pirc Musar med govorom izžvižgal, kar je sprožilo razpravo o razlogih za nezadovoljstvo in o vlogi državnih proslav v času političnih delitev.
Po mnenju kritikov vzrok za negativen odziv ni bil samo v samem nastopu predsednice, temveč v vsebini njenega govora. Pričakovali so, da bo ob 35. obletnici slovenskega osamosvajanja poudarila predvsem enotnost naroda, pomen plebiscita in skupno zgodovinsko izkušnjo, ki je pred desetletji povezala Slovence ne glede na politična prepričanja. Pravijo, da ni bila prav nič državniška in povezovalna, v nasprotju s predsednikom vlade Janezom Janše, ki je prav to sporočilo v svojem govoru poudarjal kar 22 minut.

Predsednica je govor začela v smeri povezovalnosti. Spregovorila je o spravi, spoštljivem pokopu žrtev povojnih grobišč in o potrebi po preseganju delitev. Toda po oceni njenih nasprotnikov se je govor nato oddaljil od povezovalnih tem in se dotaknil vprašanj davčne politike, šolstva, medijev ter vloge nevladnih organizacij.

Kritiki menijo, da takšne teme sodijo v vsakodnevni politični prostor, ne pa na osrednjo državno proslavo, katere namen naj bi bil združevanje državljanov. Po njihovem mnenju je predsednica sicer govorila o povezovanju obeh političnih polov, vendar je vsebina nagovarjala predvsem enega od njih. Prav zaradi tega naj bi del občinstva njen govor razumel kot ideološko obarvan.

Posebej odmevni so bili odzivi na njene navedbe o davkih, ustavnih vrednotah v šolstvu ter javnih medijih. Nasprotniki so v teh poudarkih videli politična sporočila, ki na večer državnega praznika niso prispevala k občutku skupnosti.

Nekateri komentatorji so opozorili tudi na simboliko dogodka. Po njihovem mnenju je program proslave prikazal raznoliko in odprto Slovenijo, v kateri imajo prostor ljudje različnih prepričanj, veroizpovedi in življenjskih zgodb. Prav ta raznolikost naj bi bila največja vrednota države in temelj njene prihodnosti.

V razpravah po proslavi je odmeval tudi poziv k več dialoga in manj izključevanja v slovenski politiki. Zagovorniki tega pogleda menijo, da država potrebuje več sodelovanja med levico in desnico ter manj poudarjanja razlik. Vlada je to dokazala s tokratno proslavo, saj je obudila duh slovenske povezanosti predvsem skozi čas osamosvajanja, ko so bile politične razlike potisnjene v ozadje zaradi skupnega cilja – samostojne Slovenije.

Zato naj bi bili žvižgi predsednici predvsem izraz razočaranja dela javnosti, ki je od slavnostnega govora pričakoval manj dnevne politike in več poudarka na skupni državi, njenem nastanku ter vrednotah, ki so pred petintridesetimi leti povezale večino naroda.

Ne glede na različne interpretacije pa dogodek razkriva, da vprašanje narodne enotnosti ostaja ena najobčutljivejših tem slovenske družbe. Prav zato se tudi tri desetletja po osamosvojitvi nadaljuje razprava o tem, ali državne proslave predvsem povezujejo ali pa postajajo še eno prizorišče političnih sporov.

P.N.

Read Entire Article