2 days ago
36
Ste že kdaj pokazali otroku ali vnuku kaseto ali vrtljivi telefon in vas je vprašal, kaj sploh drži v rokah? Predmeti, brez katerih si je bilo življenje pred nekaj desetletji težko predstavljati, so danes za mlajše generacije prava uganka. Medtem ko današnji otroci skoraj vse opravijo z enim samim pametnim telefonom, so njihove starše in stare starše obkrožali povsem drugačni pripomočki.
Nekateri so izginili zaradi tehnološkega napredka, drugi zato, ker jih je nadomestila preprostejša rešitev. Prav vsak pa pripoveduje del zgodbe o času, ko je bilo življenje nekoliko počasnejše.
Tepalka za preproge
Če ste odraščali v sedemdesetih, osemdesetih ali devetdesetih letih, ste jo skoraj zagotovo uporabljali ali pa vsaj poslušali njeno značilno pokanje.
Tepalka za preproge je bila izdelana iz upognjene ratana ali plastike. Pred skoraj vsakim blokom je stalo kovinsko stojalo, na katerem so gospodinje in gospodinjci iz preprog iztepali prah.
To ni bilo delo za nekaj minut. Prah je letel na vse strani, pokanje tepalk pa je bilo skoraj vsakodnevni zvok stanovanjskih naselij.
Danes so jih skoraj povsem nadomestili zmogljivi sesalniki.
Stepalnik za sneg
Pred električnimi mešalniki je bil skoraj v vsaki kuhinji ročni stepalnik.
Če si želel sneg iz beljakov ali stepeno smetano, si moral vrteti ročico tudi deset minut ali več. Kdor je pripravljal potico ali torto, je hitro ugotovil, da dobra sladica zahteva tudi nekaj moči v rokah.
Danes ga marsikdo hrani le še kot spomin v kuhinjskem predalu.
Kaseta in svinčnik
To je predmet, ki ga mlajši skoraj zagotovo ne razumejo.
Če se je magnetni trak v kaseti razrahljal ali zapletel, ga nismo zavrgli. V luknjico kasete smo potisnili navaden svinčnik in ga previdno zavrteli, dokler se trak ni lepo navil nazaj.
To je bilo nekaj povsem običajnega.
Kasete so bile desetletja glavni nosilec glasbe, dokler jih niso zamenjali zgoščenke, pozneje pa digitalna glasba.
Vrtljivi telefon
Pred tipkami so bile številke razporejene na okroglem kolescu.
Če si želel poklicati babico, si moral za vsako številko posebej zavrteti številčnico do konca in počakati, da se je počasi vrnila nazaj.
Če si se zmotil pri zadnji številki, si moral začeti znova.
Danes si mlajši težko predstavljajo, da je bilo telefoniranje nekoč tako počasno.
Diapozitivni projektor
Preden so prišli digitalni fotoaparati, so številni dopust fotografirali na diapozitive.
Ko se je družina vrnila z morja, je sledil poseben večer. V dnevni sobi so ugasnili luči, na steno obesili belo rjuho in z diaprojektorjem prikazovali fotografije.
Vsaka slika je bila dogodek.
Če je bil diapozitiv obrnjen narobe, ga je bilo treba ročno obrniti.
Pisalni stroj
Čeprav ga danes skoraj ni več mogoče najti v pisarnah, je desetletja predstavljal nepogrešljivo delovno orodje.
Vsaka napaka je pomenila novo stran ali uporabo korekturnega traku.
Kdor je tipkal na pisalni stroj, je moral biti precej bolj natančen kot danes.
Telefonski imenik
Pred internetom ni bilo Googla.
Če si iskal telefonsko številko, si odprl debelo knjigo z več tisoč zapisi.
Imenik je bil skoraj v vsakem domu.
Danes ga skoraj nihče več ne potrebuje.
Fotoaparat na film
Preden si pritisnil sprožilec, si dobro premislil.
Film je imel običajno 24 ali 36 posnetkov.
Fotografij nisi mogel pregledati takoj.
Najprej si moral porabiti ves film, nato pa ga odnesti v razvijanje.
Šele čez nekaj dni si izvedel, ali je fotografija sploh uspela.
Svet brez interneta je bil drugačen
Današnji otroci skoraj vse opravijo z enim samim telefonom.
Poslušajo glasbo, fotografirajo, telefonirajo, gledajo filme, pišejo sporočila in poiščejo skoraj vsak podatek.
Pred tridesetimi ali štiridesetimi leti pa je bila za vsako od teh nalog potrebna druga naprava.
Prav zato številni predmeti, ki so bili nekoč povsem vsakdanji, danes vzbujajo začudenje. Mlajši jih pogosto prvič vidijo v muzeju, na podstrešju starih staršev ali na bolšjem sejmu, starejšim pa ob pogledu nanje prikličejo spomine na čas, ko je bilo življenje morda manj digitalno, a nič manj zanimivo.
English (US)