Pred referendumom: Je med 16.700 prejemniki socialne pomoči res le 1300 neposredno zaposljivih?

Med približno 16.700 brezposelnimi prejemniki denarne socialne pomoči naj bi bilo neposredno zaposljivih le okoli osem odstotkov oziroma približno 1300 ljudi. Številka pred referendumom o družbenokoristnem delu zveni skoraj neverjetno. Toda kaj dejansko pomeni in predvsem – kako je lahko toliko ljudi tako daleč od neposrednega vstopa na trg dela?

16.700 ni vseh prejemnikov socialne pomoči

Najprej je treba razčistiti številke. V Sloveniji je prejemnikov oziroma upravičencev do denarne socialne pomoči precej več, vendar so med njimi tudi otroci, družinski člani in ljudje, ki so lahko celo delovno aktivni, a njihovi prihodki ne dosegajo zakonsko določenega minimuma.

Za vprašanje zaposlovanja je pomembnejša druga številka. Konec julija je bilo v Sloveniji 43.257 registriranih brezposelnih. Med njimi je denarno socialno pomoč prejemalo 16.741 ljudi.

In zdaj podatek, ki je pred referendumom dvignil največ prahu: po navedbah Zavoda za zaposlovanje naj bi bilo med brezposelnimi prejemniki DSP neposredno zaposljivih približno osem odstotkov.

Preračunano – okoli 1300 ljudi.

Kaj se je zgodilo s preostalimi 15.000?

Prva reakcija je skoraj neizogibna: kako je mogoče, da je med več kot 16.000 brezposelnimi ljudmi neposredno zaposljiv le približno vsak dvanajsti?

Toda oznaka »ni neposredno zaposljiv« ne pomeni, da človek ni sposoben nobenega dela.

Med brezposelnimi prejemniki DSP so ljudje z zelo različnimi ovirami. Te segajo od nizke izobrazbe in pomanjkanja ustreznih znanj do zdravstvenih in psihosocialnih težav, invalidnosti, slabe mobilnosti, družinskih obveznosti in drugih okoliščin. Del ljudi zato pred zaposlitvijo potrebuje dodatne aktivnosti, drugi bistveno intenzivnejšo podporo.

Toda to še vedno ne odpravi neprijetnega vprašanja: zakaj je neposredno zaposljivih samo osem odstotkov?

Več kot 10.000 jih je dolgotrajno brezposelnih

Še bolj zgovoren je naslednji podatek. Med 16.741 brezposelnimi prejemniki DSP jih je bilo julija kar okoli 10.300 dolgotrajno brezposelnih. Govorimo o več kot 60 odstotkih.

Povprečno trajanje brezposelnosti v tej skupini je bilo okoli 34,5 meseca.

Skoraj tri leta.

Pri nekaterih ljudeh gre za objektivne in težko odpravljive ovire. Toda pri številki več kot 10.000 se vprašanje ne more več nanašati samo na posameznika. Postaviti ga je treba tudi sistemu.

Kako učinkoviti so programi aktivne politike zaposlovanja? Kako uspešna je socialna aktivacija? Kako hitro država prepozna človeka, ki potrebuje pomoč, usposabljanje ali prilagojeno delovno mesto? In predvsem: kako lahko nekdo v evidenci ostane več let, ne da bi ga sistem približal zaposlitvi?

Država je težavo prepoznala že pred leti

Paradoks je, da problem ni nov.

Državni strateški dokumenti že leta govorijo o preprečevanju dolgotrajne brezposelnosti, izboljšanju zaposljivosti, povezovanju socialnega in zaposlitvenega sistema ter intenzivnejši podpori dolgotrajnim prejemnikom DSP.

Predvideni so programi socialne aktivacije, individualna pomoč in različni ukrepi za ljudi, ki so dlje časa izključeni s trga dela.

Če je kljub temu neposredno zaposljiv le približno vsak dvanajsti brezposelni prejemnik DSP, je vprašanje o učinkovitosti teh ukrepov povsem na mestu.

Toda številka 1300 ima pomembno past

Iz nje ne smemo narediti napačnega sklepa, da je preostalih približno 15.400 ljudi nezmožnih za delo.

Referendumsko vprašanje govori o »delovno sposobnih osebah brez objektivnih ovir za delo«. To ni nujno ista skupina kot »neposredno zaposljivi« po oceni Zavoda.

Nekdo je lahko sposoben opravljati določeno delo, vendar zaradi pomanjkanja znanja, dolgotrajne odsotnosti s trga dela ali drugih okoliščin ni pripravljen na takojšnjo zaposlitev brez dodatne podpore.

In ravno tu manjka eden ključnih odgovorov pred referendumom: koliko ljudi med preostalimi 15.000 bi ob ustrezni podpori dejansko lahko delalo?

Referendum razkriva precej večji problem

Razpravo je zato prelahko skrčiti na vprašanje, ali naj nekdo »dela za socialno pomoč«.

Številke odpirajo bistveno širšo dilemo.

Če je več kot 16.000 prejemnikov DSP prijavljenih med brezposelnimi, več kot 10.000 jih je dolgotrajno brezposelnih, neposredno zaposljivih pa naj bi bilo samo okoli 1300, potem se moramo vprašati tudi, kaj država počne z ljudmi v vmesnem prostoru.

Tistimi, ki morda niso pripravljeni na zaposlitev danes, niso pa nujno trajno nezmožni za delo.

Prav tu bo po referendumu ostalo najtežje vprašanje: ali imamo težavo predvsem s posamezniki, ki se ne želijo aktivirati, ali s sistemom, ki dela ljudi predolgo ne uspe približati trgu dela?

Sama številka 1300 tega odgovora ne daje. Zagotovo pa je dovolj nizka, da si vprašanje zasluži precej več pozornosti.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

<p>The post Pred referendumom: Je med 16.700 prejemniki socialne pomoči res le 1300 neposredno zaposljivih? first appeared on NaDlani.si.</p>