Pred obnovo ptujske grajske žitnice ministrstvo načrtuje še eno predstavitev

Ministrstvo za kulturo se, potem ko so že maja lani na ptujskem gradu predstavili projekt obnove grajske žitnice za potrebe predstavitve bogate arheološke zbirke v najstarejšem slovenskem mestu, za zdaj uresničitve projekta ni lotilo tudi v praksi. Kot so pojasnili za STA, je pred začetkom gradbenih del predvidena še ena predstavitev.

Na ministrstvu sicer še naprej zagotavljajo, da je zaključek gradbenih del, ki bodo sofinancirana iz načrta za okrevanje in odpornost, predviden v letu 2026.

Kot so znova pojasnili, v grajski žitnici načrtujejo umestitev vseh pomembnih ptujskih arheoloških predmetov, tudi Orfejevega spomenika, za katerega pa bo v tej fazi pripravljen ustrezen prostor. Sam prenos omenjenega spomenika z izdelavo nadomestne kopije, ki bo stala na trgu, pa je samostojen in zahteven projekt, so še dodali.

Manj optimističen glede skorajšnje uresničitve projekta je mestni svetnik liste Ptuj je naš Alen Iljevec, ki je na oktobrski seji podal pobudo, da bi, “ker bodo do razstavitve arheologije v žitnici pretekla še leta”, določene arheološke ostanke do odprtja tega objekta razstavili v dominikanskem samostanu ali v nekdanjem Salonu umetnosti.

Županja Nuška Gajšek je v pisnem odgovoru pojasnila, da projekt obnove grajske žitnice teče po načrtih. Vreden naj bi bil 5,6 milijona evrov in jih bo v celoti zagotovilo ministrstvo za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost.

“Gre za največjo državno investicijo na Ptuju na področju kulturne dediščine v zadnjih desetletjih,” je dejala in ob tem še navedla, da je bilo 16. julija izdano gradbeno dovoljenje, po izdelavi projektne dokumentacije pa bo ministrstvo objavilo razpis za izvajalca gradbenih del. Projekt mora biti končan do leta 2026.

Glede pobude Iljevca je županja pojasnila, da je bil dominikanski samostan namenjen za potrebe arheologije od leta 1928 do 2011, nato je dobil novo namembnost in je bil preurejen ter danes služi kot kongresno in kulturno središče. Salon umetnosti ima novega najemnika in bodo v njem v kratkem nove vsebine, je še napovedala Gajšek.

Da si ob že siceršnji prostorski stiski ves čas prizadevajo predstaviti javnosti vsaj delček bogate mestne arheološke dediščine, je svetniku pojasnil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož Aleksander Lorenčič.

V vezi z Orfejevim spomenikom je dejal, da bo o njegovi usodi odločala posebna strokovna komisija. V grajski žitnici je v projektni dokumentaciji zanj sicer predviden tudi poseben prostor, saj je praksa v Sloveniji in širše taka, da originale zaradi degradacije umikajo v zaprte prostore, na njihovo mesto pa postavijo kopije. Takšna sta v Sloveniji primera Robbovega vodnjaka v Ljubljani in Kužnega znamenja v Mariboru.

So se pa v muzeju pred časom lotili selitve celotnega muzejskega depoja iz žitnice, kar je bil kar velik logistični zalogaj, saj je primanjkovalo nadomestnih prostorov. Za razumevanje, podporo se je Lorenčič zahvalil podjetju Talum in dvorcu Štatenberg, kamor so preselili predmete. Strošek selitve je znašal skoraj 100.000 evrov, pri čemer je polovico denarja prispevalo ministrstvo.

V nadomestne depojske prostore na obeh lokacijah so tako preselili 4257 kosov večjih in manjših etnoloških predmetov, okoli 470 kosov novoveškega lapidarija, 32 klavirjev in pianinov, devet harmonijev ter 618 kosov plemiškega in meščanskega pohištva.

Hkrati v letošnjem programu velik poudarek dajejo restavriranju in konserviranju predmetov v luči priprave na stalno postavitev. Restavratorska obdelava velikega števila kamnitih predmetov bo po besedah Lorenčiča prav tako predstavljala časovno in tudi finančno izjemen zalogaj. Ti predmeti so namreč lahko težki več kot tisoč kilogramov ter visoki dva metra in več.