ARTICLE AD
Pred nami je čas za pogumne politike in drzne odločitve
Pred nami je čas, ki bo zahteval pogumne politike in drzne odločitve. Komentar Mihe Kovača, očeta Nike Kovač o tem, da Janša ni državnik, je napoved težkega obdobja za zdrav razum. Kar nekaj zdravorazumskih političnih komentatorjev, ki niso popuščali z opozarjanjem na golobje grobarje slovenske demokracije od volitev l. 2022 dalje, se bo v letu do volitev verjetno nekoliko odmaknilo. Saj veste, v času laži je tisti, ki govori resnico, naravni sovražnik vseh. Sceno zato zavzemajo komentatorji, lovci na veze, podporo in točke za položaje po volitvah. Ni jih malo.
Na slovenski politični sceni, enako kot v svetu, prevladujeta namreč oportunizem in strah pred spremembami. Danes, leto dni do volitev, je zlagani svet golobistov dobro razkrit, smer razvoja dogodkov znana, bolečina v hrbtih komentatorjev, ki smo se javno izpostavljali in nismo popuščali zadnja tri leta, pa dovolj velika. Ves čas smo namreč ščitili luč zdravega razuma slovenske družbe. Zavedali smo se, da zgodovino pišejo tisti, ki si upajo. Pezdetje pa čakajo v senci in gledajo kam bo tekla množica, da še pravočasno lahko skočijo pred njo in ji kričijo, da naj gre za njimi. Žal sta takšna previdnost in “varna igra” pot v poraz. V poraz za državo, če se greste državnika ali v poraz za podjetje, če se greste podjetnika. Zmago prinašajo pogum, avtentičnost in jasna vizija.
Trump kot študijski primer
Donald Trump je dokazal, da je politični fenomen, vreden vse pozornosti. Njegova zmaga na predsedniških volitvah ni naključje. Zmagal je, ker se ni bal biti neposreden. Ni popuščal pod pritiskom politične korektnosti in govoril je v jeziku ljudi, ki so siti praznih obljub. Podobno lahko vidimo tudi pri obeh velikih imenih, ki sta bila ob njem v času do volitev. Govorim o Elonu Musku in Joeju Roganu. Oba s svojo avtentičnostjo in nekonformizmom navdihujeta milijone. Musk s svojo vizijo tehnološke prihodnosti (pot na Mars, omrežje X, vozila Tesla, satelitska navigacija, podzemni transport …) in Rogan s svojo iskrenostjo v maratonskih pogovorih. Tej ekipi lahko dodamo še plejado oseb iz aktualne Trumpove ekipe (JD Vance, Kennedy jr., Hegseth …), ki dobro razumejo, da ljudje vedno bolj hrepenijo po resnici. Da imajo dovolj olepšav in političnega pingponga, kjer iz dneva v dan ne veš več, kdo bolj laže.
Slovenska politična scena je že predolgo ujeta v kolesje neskončnih kompromisov in strahu pred odločnimi koraki. Aktualna vlada je osredotočena na ohranjanje statusa quo in ne na reševanje sistemskih težav. Imamo visoke davke, ki dušijo gospodarstvo, neučinkovit javni sektor, ki požira proračun, in mlade, ki vse pogosteje odhajajo v tujino. Hkrati se ne ukvarjamo z vprašanji identitete, migracij in globalnih pritiskov, ki jih ne moremo več ignorirati.
Ideje o povezovanju, politični širini in navidezni neskončni sredini so lepe za politike starega kova. Za čas pred nami pa so brezvezen poceni populizem, ki poznavalca ozadij političnega prostora sili na bruhanje. Prava smer je samosvoja, odločna, brezkompromisna in v dobro vseh nas.
V Sloveniji potrebujemo voditelje, ki bodo rekli: “Dovolj je bilo izgovorov.” Potrebujemo ljudi, ki so pripravljen sprejeti težke odločitve. Poenostaviti davčni sistem, zmanjšati birokracijo, spodbuditi podjetništvo in hkrati zaščititi tisto, kar nas kot narod dela edinstvene. To ne pomeni, da moramo kopirati Trumpa ali Muska, ampak da moramo najti svojo pot, ki bo odsevala naše vrednote in potrebe.
Govoriti resnico, tudi če je boleča
V javnem prostoru moramo zapustiti polje izogibanja jasnim stališčem. Politikov, ki se bojijo jasno povedati, kaj mislijo, ker se bojijo izgube volivcev, preprosto ne potrebujemo. Ljudje nis(m)o neumni! Ljudje čutijo, kdaj je nekdo iskren, in kdaj nekdo le igra igro, ki jo v varnem zavetju videza doktoratov in položajev, imenujejo “politika”. Če hočemo v Sloveniji naprej, morajo naši voditelji začeti govoriti resnico, tudi če je ta boleča. Ne moremo imeti socialne države, ki obljublja vse vsem, če hkrati ne ustvarjamo dovolj gospodarske rasti, da se takšna država financira. Ne moremo se pretvarjati, da migracije niso izziv, če hkrati nimamo sistema, ki bi omogočal učinkovito integracijo. In ne moremo si zatiskati oči pred dejstvom, da se mladi odseljujejo, ker ne vidijo prihodnosti doma.
Čas je za pogum
Čas je za pogum. Potrebujemo reforme, ki bodo boleče, a nujne. Od pokojninskega sistema do zdravstva. Potrebujemo jasno vizijo, kam želimo kot država iti. Ali želimo biti inovativna, zelena država, ki privablja talente z vsega sveta ali ne? Ali želimo biti varna oaza za družine, ki cenijo skupnost v kateri živijo ali zgolj nekomu vmesni postanek na poti do boljšeg življenja? Ali želimo biti država z jasno identiteto ali zgolj levičarski eksperiment zahodnega Bakana?
Samozavest ni nasprotje strahu, temveč delovanje strahu navkljub.
Čas je za pogum, da prenehamo z ideološkimi delitvami. Ideje o povezovanju, politični širini in navidezni sredini so lepe za politike starega kova. Za čas pred nami pa so izguba časa in brezvezen poceni populizem, ki poznavalca ozadij političnega prostora sili na bruhanje. Prava smer je samosvoja, odločna, brezkompromisna in v dobro vseh. Zaklinjanje na politično sredino je zgolj druga stran kovanca zaklinjanja na politični ekstremizem leve ali desne barve. Razumevanje slednjega pomeni tudi razumevanje razlike med politikom in državnikom.
Moj današnji zapis ni samo poziv politikom, ampak vsem nam. Vsak od nas lahko prispeva k spremembam. Z delom, z idejami, z zaupanjem v prihodnost. Slovenija ima dobra izhodišča za uspeh: pametne ljudi, čudovito naravo, strateško lego. Grozovito pa slovenski družbi manjka poguma, da ljudje stopijo iz cone udobja in si upajo sanjati večje sanje. Samozavest ni nasprotje strahu temveč delovanje strahu navkljub. Čas je, da postanemo drzni. Ne le opazovalci, ampak aktivni oblikovalci svoje prihodnosti in slovenske identitete.
Objava Pred nami je čas za pogumne politike in drzne odločitve je bila najprej objavljena na Portal24.