Pred 23 leti je preminil oče slovenske države

Na današnji dan se Slovenija spominja dr. Jožeta Pučnika, ene najpomembnejših osebnosti slovenske osamosvojitve in predsednika Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Mineva več kot dve desetletji od njegove smrti, a kljub zgodovinskim dejstvom se v delu javnega prostora še vedno vztrajno pojavljajo poskusi relativizacije ali celo izrinjanja njegove ključne vloge pri nastanku samostojne Slovenije.

“Mineva 23 let od smrti dr. Jožeta Pučnika – osamosvojitelja in predsednika Demosa. Zaradi svojih svobodomiselnih in demokratičnih prepričanj je bil zaprt in preganjan s strani komunističnega režima. Kljub temu se je v ključnem trenutku vrnil iz izgnanstva, ko ga je Slovenija najbolj potrebovala. Hvala vam Jože, ker niste se dali. Hvala vam oče slovenske države,” je danes zapisal predsednik SDS Janez Janša.

Dr. Jože Pučnik je bil po izobrazbi doktor filozofije in sociologije ter profesor svetovne književnosti, po vrednotah pa dosleden evropski demokrat in neizprosen nasprotnik totalitarizmov. Kot kritik komunističnega sistema se je izkazal že v srednješolskih letih, zaradi česar mu je oblast prepovedala opravljanje zaključnega izpita. Tega je opravil šele po zaključenem vojaškem roku, nato pa se je vpisal na Univerzo v Ljubljani, kjer je študiral filozofijo in primerjalno književnost.

Zaradi svojih kritičnih zapisov je bil v času komunistične Jugoslavije leta 1958 obsojen na devet let zapora, leta 1964 pa še na dodatni dve leti. Režim mu je ob aretaciji odvzel diplomo, s čimer mu je onemogočil normalno poklicno pot v domovini.

Po izpustitvi je odšel v Nemčijo, kjer je moral znova začeti študij, saj mu ljubljanska univerza, po navodilu komunistične partije ni hotela posredovati kopije diplome. V Hamburgu je diplomiral in leta 1971 doktoriral, nato pa do leta 1989 deloval kot višji akademski svetnik na univerzi v Lüneburgu. Kljub izgnanstvu je ostal tesno povezan s slovenskim intelektualnim prostorom. V drugi polovici osemdesetih let je v Novi reviji objavljal članke, v katerih je jasno zahteval politični pluralizem in uvedbo večstrankarskega sistema.

Ob vrnitvi v Slovenijo je postal osrednja osebnost demokratičnega vrenja. Leta 1989 je prevzel vodenje Demosa, povezave nekomunističnih strank, ki je aprila 1990 zmagala na prvih svobodnih in večstrankarskih volitvah. Prav Demosova vlada je nato izpeljala ključne korake demokratizacije, osamosvojitve države ter preoblikovanja pravnega in institucionalnega sistema.

Pučnik je imel odločilno vlogo tudi pri plebiscitu o samostojnosti. Na srečanju v Poljčah je napovedal, da bodo Slovenci še pred božičem odločali o svoji prihodnosti, kar je sprožilo ostre politične odzive in podcenjevalne izjave iz takratnega vrha oblasti. Milan Kučan je takrat dejal: “Kdo je Pučnik, da nas bo pošiljal na plebiscit? Demos se je namreč za plebiscit odločil, ker ni bilo politične enotnosti za osamosvojitev”. Podpora za izvedbo plebisita je seveda obstajala, kar je na koncu pokazal tudi zgodovinski rezultat plebiscita, ki danes velja za mejnik izjemne narodne enotnosti. Ne pa tudi politične.

Po letu 1993 je Pučnika na čelu stranke nasledil Janez Janša. Sam je v letih 1992–1996 deloval kot poslanec državnega zbora in vodil preiskovalno komisijo o povojnih množičnih pobojih. Tudi po umiku iz aktivne politike je ostal oster kritik tranzicijskih krivic, politike Milana Kučana in Janeza Drnovška ter glasen zagovornik resnice o zločinih nekdanjega režima in sistematičnem kršenju človekovih pravic.

Za svoje življenjsko delo je bil dr. Jože Pučnik deležen tudi najvišjih priznanj. Leta 1999 je postal častni predsednik SDS, sedež stranke nosi njegovo ime, leta 2006 pa mu je bil posthumno podeljen red za izredne zasluge Republike Slovenije. Istega leta je bil ustanovljen Inštitut dr. Jožeta Pučnika, ki skrbi za ohranjanje njegove dediščine in vrednot.

S. K.