Pred 100 leti v Slovencu o ukinjanju slovenskih časopisov na Primorskem

Žalosten konec nesrečnega starca

V časopisih se je pred 100 leti pojavila žalostna zgodba o beraču iz Beograda. Štefan Maksimovič iz srbskega vasi Grocka se je v tistih časih preživljal tako, da je prosjačil po beograjskih ulicah. Nato ga je prijel eden od policijskih uradnikov in ga privedel na policijo, ker naj ne bi imel urejenih dokumentov.

Ko so na policiji videli »njegovo bedo«, so ga poslali v mestno ambulanto, kjer pa so ga odslovili ter ga poslali na mestni fizikat, kot so nekdaj imenovali urad, ki je skrbel za higieno in preprečevanje nalezljivih bolezni.

Tudi fizikat ga je odslovil s pojasnilo, da za take zadeve niso pristojni in Štefan je ponovno pristal na policiji. Od tukaj so ga nameravali poslati nazaj v njegovo vas Grocko, zato se je orožnik z njim odpravil na vlak. »Tu je pa prišel sprevodnik in zahteval, da se starec odstrani iz vlaka, ker da je umazan in smrdljiv in da se sopotniki pritožujejo,« je pisal Slovenec. »Orožnik se je upiral, a sprevodnik je rekel, da vlak ne odpelje, dokler se starec ne odstrani.«

Fotografija beograjskih ulic iz leta 1920. Vir slike: Creamylife, Ludmila.

Tako se je Štefan znašel v beograjskem mestnem zaporu. Mestna uprava je sprevodnika vlaka ovadila, Štefana pa so nameravali naslednji dan ponovno z vlakom poslati v rojstno vas. »Ko so pa prišli naslednji dan ob 11 dopoldne moža klicat, se za njihov poziv ni zmenil – ležal je tih in miren: usmilila se ga je smrt, ker se ga ljudje niso.«

Kot je nadaljeval Slovenec, je bil Štefan iz precej bogate družine, ki je premoženje svojih staršev s svojimi rokami le še povečal. Udeležil se je tudi vojn s Turčijo in Bolgarijo ter bil večkrat ranjen.

»Ko mu je bilo nekaj nad petdeset let, se je nenadoma zgrnila nanj nesreča. V teku nekaj dni mu je umrlo vseh šest otrok in nato še žena,« je pisal Slovenec. »Maksimovič je zaprl v svojo hišo in ni govoril z nikomur niti se brigal za gospodarstvo. Tako so minula leta in premoženje je propadlo. Prodali so mu vse in s par sto dinarji je mož odšel po svetu. Obhodil je vse srbske kraje, preživljajo se z delom svojih rok. Po svetovni vojni se je ustavil v Belgradu in beračil, ker delati ni več mogel.«

Ukinjanje časopisov na Primorskem

Kot je pred 100 leti pisal časopis Slovenec, se je na Primorskem zgodilo »novo protikulturno nasilje«. Didaktični ravnatelj v Kopru je namreč šolam razposlal okrožnico, v kateri je strogo prepovedal mladinski slovenski časopis Novi rod.

Naslovnici časopisa Novi rod. Vir: dLib.

»Učitelj, ki bi se tej prepovedi ne pokoril, se prijavi oblastem za disciplinarno postopanje,« je bilo zapisano v okrožnici.

Kot je pojasnjeval Slovenec, se časopis Novi rod »niti od daleč« ni ukvarjal s politiko, saj je bil »namenjen ljudskošolski mladini in pisan v vzgojnem in izobraževalnem duhu«.

»Po vsem kulturnem svetu se izdajajo mladinski listi kot važen vzgojni in izobraževalni pripomoček in težko si je misliti tako zapuščeno šolsko deco, ki ne bi se mogla radovati nad lastnim mladinskim listom, pisanim v njenem materinem jeziku,« so še dodali. »Te radosti veliki italijanski narod slovenski deci ne privošči, ker se boji — bogve česa? Ali v Italiji na merodajnih mestih res ni najmanjšega smisla za meje med politiko in kulturo?«

The post Pred 100 leti v Slovencu o ukinjanju slovenskih časopisov na Primorskem appeared first on Slovenec.