PREBLISKI: Občudoval sem kavboja Sivorija

Ko sva se pred kakšnim tednom srečala z urednikom športnih strani Primorskega dnevnika ob odlično organiziranem mednarodnem mladinskem turnirju v Bazovici, me je vprašal, ali sem pripravljen dvakrat tedensko napisati komentar o poteku 23. svetovnega prvenstva v Kanadi, Mehiki in ZDA. Odgovor je bil pritrdilen. Gre za največji dogodek svetovnega nogometa, pri katerem bi rad sodeloval in o njem tudi kaj napisal. Prosil me je, naj si izmislim tudi naslov rubrike. Ta naj bo ... Prebliski. Prebliski z mundiala 2026 se mi zdi najprimernejši naslov, ker ne obljublja poročanja o tekmah, temveč tudi uvid, razmislek in interpretacijo. Preblisk je trenutek, ko v eni potezi, eni odločitvi ali enem dogodku prepoznamo nekaj bistvenega o nogometu. Nekako tako, kot se dogaja na tekmi: včasih ena sama tehnična poteza spremeni celoten potek dogajanja. Moj prispevek ne bo zgolj opisoval, kaj se je zgodilo, ampak tudi, kaj nekaj pomeni. Vanj želim vnesti tudi svoja opažanja in refleksije. Upam, da bodo ti prebliski zanimivi tudi za bralce.

Bil sem star deset let, ko sem prvič v živo in aktivno spremljal svetovno prvenstvo v Čilu. Doma smo imeli le radijski aparat, televizijo smo kupili kasneje. Moj priljubljeni nogometaš je bil argentinski virtuoz Omar Sivori. V vsem sem ga želel posnemati, zlasti v tem, da ni nosil ščitnikov in imel dokolenke obrnjene okrog gležnjev. Pravi kavboj. Že njegova pojava je v meni vzbujala občudovanje. V njegovi igri je bilo nekaj uporniškega. Ob Peleju je bil eden najboljših napadalcev na svetu. Z žogo je ustvarjal čarovnije. Morda zato sem ga rad posnemal. Italijanska reprezentanca se je vrnila domov poražena, jugoslovanska z mojstroma Šekularcem in Skoblarjem pa je s četrtim mestom dosegla enega največjih uspehov.

Mundial 2026 je že 23. svetovno prvenstvo v zgodovini nogometa in hkrati prvo, na katerem bo nastopilo kar 48 reprezentanc. Prav to veliko število z vseh celin bo ponudilo možnost, da se lahko od blizu seznanimo s kakovostjo posameznih pristopov in načinov šolanja. Če je bila v preteklosti ta razlika očitna, govorili smo o angleško-nemškem fizičnem nogometu, o južnoameriškem virtuoznem, o španskem tehničnem, italijanskem defenzivnem in srednjeevropskem oz. podonavskem ter t. i. jugoslovanskem igrivem nogometu, je v današnjem svetu o tem nesmiselno razpravljati. Pedagoški in didaktični načini vzgoje in izobraževanja so se zelo spremenili. Če je »cesta« še pred dvema, tremi desetletji imela prednost pred načrtnim učenjem, danes ni več tako. Kolektivna igra ima vsepovsod prednost pred posameznikom. V nekem smislu je danes težje vzgojiti vrhunskega igralca kot nekoč. Ta čar obvladovanja žoge, kot ga imajo nekateri igralci (Messi, Ronaldo, Mbappé ...) in redki posamezniki, je skoraj nemogoče vzgojiti v nekem običajnem procesu učenja. Veliko te čarobnosti je povezane s samostojnim delom doma. Odtod velika odgovornost nas odraslih, da ustvarimo pogoje, da so otroci med treningom čim več v dotiku z žogo. Ne pa da jim žogo serviramo le med tekmami.

Pa še nekaj o Italiji in Sloveniji. Nogomet v Italiji potrebuje globoko refleksijo. Še preveč je vezan na koncept branjenja: »Prima non prenderle«. To vsi razumemo, kaj pomeni. Strah pred prejetim zadetkom. Ta »strah« pogojuje ves način razglabljanja o prihodnosti in bolj drznem ter v napad usmerjenem nogometu. Taka zakoreninjena miselnost brez tveganja, kot pravi Arrigo Sacchi, pa ne pomaga pri modernizaciji in sprejemanju novih sodobnejših načinov nogometne napadalne pedagogike.

V Sloveniji si je Zveza nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) zastavila dolgoletni cilj: izboljšanje tehnike, začenši v mladinskih nogometnih šolah. Pričakujem, da se bo ta projekt dobro oprijel in bil znanilec uspešnejše prihodnosti slovenskega nogometa.

Kdo pa so letošnji favoriti? Običajne reprezentance: Španija, Francija, Nemčija, Argentina. Sam bi dal tudi priložnost Nizozemski, Hrvaški, Maroku in Avstriji, za katero igra Michael Gregoritsch, čigar oče Werner, dolgoletni avstrijski trener in selektor mladih reprezentanc, večkrat omenja, da je slovenskih korenin.