Praznik dela v številkah: povprečen Slovenec zasluži 1.602 evra

V Sloveniji je bilo lani delovno aktivnih nekaj več kot 941.000 prebivalcev. Največ, 53 odstotkov, jih je imelo srednješolsko izobrazbo. V zasebnem sektorju jih je delalo 73 odstotkov, v javnem pa 27 odstotkov. Med delovno aktivnimi je bilo tudi 16 odstotkov tujih državljanov, največ iz Bosne in Hercegovine.

Podatki  SURS-a ob prazniku dela razkrivajo precej jasno strukturo slovenskega trga dela. Med zaposlenimi še vedno prevladujejo moški, ki predstavljajo 55 odstotkov vseh delovno aktivnih, medtem ko je žensk 45 odstotkov. Povprečna starost zaposlenih je 44 let, pri čemer so moški nekoliko mlajši od žensk.

Razlike so opazne tudi med javnim in zasebnim sektorjem.

V zasebnem sektorju je več zaposlenih z nižjo ali srednješolsko izobrazbo, medtem ko javni sektor izstopa po višji izobrazbeni strukturi. Tam ima kar 60 odstotkov zaposlenih terciarno izobrazbo, kar kaže na drugačne zahteve in naravo dela.

Največ ljudi je zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, kjer dela približno petina vseh zaposlenih. Po poklicnih skupinah pa prevladujejo strokovnjaki, med katerimi je največ žensk, medtem ko moški pogosteje opravljajo poklice, povezane z neindustrijskim načinom dela.

Pomemben del trga dela predstavljajo tudi tuji državljani, katerih število se v zadnjih letih povečuje. Ti prihajajo predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije, največ iz Bosne in Hercegovine, sledijo Srbija in Kosovo.

Podatki kažejo tudi na izrazito delovno mobilnost. Manj kot polovica zaposlenih dela v občini, kjer prebiva. Največji tokovi dnevnih migrantov so povezani z Ljubljano, ki ostaja osrednje zaposlitveno središče v državi.

Povprečna mesečna plača za leto 2025 je znašala 2.536 evrov bruto oziroma 1.602 evra neto.

Najvišje plače so bile v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, najnižje pa v gostinstvu. Tudi med regijami so razlike očitne, saj so najvišje plače v osrednjeslovenski regiji, najnižje pa v primorsko-notranjski.