Praznik dela v Sloveniji: Zgodovina in pomen 1. maja

Praznik dela v Sloveniji: Zgodovina in pomen 1. maja

Slovenija vsako leto 1. in 2. maja praznuje praznik dela, mednarodni praznik, ki slavi dosežke delavskega gibanja in opozarja na pomen delavskih pravic. V Sloveniji je ta praznik v zgodovini in kulturi globoko zakoreninjen, zaznamovan je z druženji, kresovi in budnicami, ki združujejo skupnosti po vsej državi. Toda kako se je ta tradicija začela in zakaj Slovenija edinstveno praznuje dva dni?

Praznik dela, znan tudi kot prvi maj, izvira iz Združenih držav Amerike, čeprav tam danes ni uradni praznik. Leta 1886 so delavci v Chicagu organizirali množične proteste, ki so zahtevali osemurni delovnik. Ti protesti, znani kot Haymarketski izgredi, so se tragično končali z nasiljem, pri čemer je umrlo več delavcev in policistov. Tri leta kasneje, leta 1889, je Druga internacionala, organizacija evropskih socialističnih strank, na kongresu v Parizu razglasila 1. maj za mednarodni praznik dela v spomin na te dogodke. Od leta 1890 se praznik praznuje po vsem svetu, vključno z območjem današnje Slovenije, kjer so se takrat odvijale manifestacije v Ljubljani, Trstu, Celju in drugih mestih.

V Sloveniji je praznik uradno postal državni praznik leta 1948, po drugi svetovni vojni, ko je bila uzakonjena tudi njegova dvodnevna oblika. Drugi maj kot dodatni dela prost dan je posebnost, ki izhaja iz tradicije nekdanje Jugoslavije. Danes je Slovenija edina država v Evropski uniji, ki praznuje dva dni, skupaj z nekaterimi drugimi državami nekdanje Jugoslavije, kot so Srbija, Črna gora in Bosna in Hercegovina. Leta 2012 je vlada poskušala ukiniti 2. maj kot dela prost dan zaradi fiskalnih razlogov, a je predlog zaradi odpora sindikatov propadel.