Pravna mreža se je po štirih letih zlorab zakonodajnih postopkov spomnila, da je to slabo

6 hours ago 32

Potem, ko je trenutna koalicija štiri leta državo vodila, kot da smo sredi vojnega stanja ali drugih izrednih razmer – z uporabo nujnega in skrajšanega zakonodajnega postopka ter praks krajšanja oziroma pospeševanja rednega zakonodajnega postopka, so nevladne t. i. “Pravne mreže”, ki sicer veljajo za privesek leve politike, ugotovile, da to ni prav. Ravno pred začetkom delovanja novega parlamenta. Se torej bojijo, da bi s prakso nadaljevala nova vlada?

V analizi Erozija rednega zakonodajnega postopka Pravna mreža opozarja, da se v Sloveniji vse pogosteje izigrava namen rednega zakonodajnega postopka, ki naj bi zagotavljal kakovost zakonov, javno razpravo in transparentnost. Namesto tega se zakoni pogosto sprejemajo po skrajšanih ali nujnih postopkih, ki naj bi bili izjema, v praksi pa predstavljajo zelo velik delež vseh sprejetih zakonov.

Preberite še: Tomčeva je Jourovi poslala poziv o stalni kršitvi medijske svobode na RTVS

Ugotavljajo, da se tudi kadar se uporablja redni postopek, ta pogosto umetno pospešuje z izrednimi sejami, združevanjem obravnav in krajšanjem rokov. Posledično se zmanjšuje možnost sodelovanja javnosti, slabša se preglednost odločanja, povečuje pa se tveganje za nekakovostne ali celo protiustavne rešitve. Ob tem analiza poudarja še, da učinkovit nadzor nad takšnimi praksami praktično ne obstaja, saj Ustavno sodišče praviloma ne posega v te postopkovne vidike.

Po podatkih iz analize (ki se sklicuje na poročila Državnega zbora) je bil delež zakonov, sprejetih po nujnem in skrajšanem postopku v času vlade Robert Golob leta 2024 približno 51,6 % vseh zakonov, leta 2025 pa približno 36,4 % vseh zakonov.

Nevladniki bi z relativizacijo opravičevali skrajno delovanje Golobove vlade

Vse lepo in prav, a čeprav analiza sama priznava, da takšne prakse obstajajo že dalj časa, ne ponudi jasne in enakovredne kritike preteklih vlad, ki so prav tako pogosto uporabljale nujne in skrajšane postopke. Spomnimo, da je Golobova vlada pomembno zakonodajo serijsko sprejemala po hitrem postopku, z za lase privlečenimi razlagami, s tem pa javnost in poslance opozicije prikrajšala za pomembno javno razpravo. In to kljub številnim pomislekom Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Nekdanji ustavni sodnik in profesor upravnega prava dr. Tone Jerovšek je dejal, da izbira tovrstnih postopkov kaže na “oblastno samovoljo oblasti”. V analizi sicer Golobovo vlado opravičujejo z dejstvom, da so bili tudi v Janševem mandatu skrajšani zakonodajni postopki, a seveda gre tam za povsem drugačne razmere, saj se je takrat vlada spopadala s posledicami pandemije koronavirusa, zato so bili postopki sami po sebi umevno nujni. Ko je oblast prevzela Golobova vlada, ni bilo več prav nobenih nujnih razmer, pa so vseeno število nujnih postopkov še povečali.

Bonanza hitrih postopkov pod Golobovo vlado

Spomnimo, Golobova vlada je najprej po nujnem postopku sprejemala cel kup zakonov. Eden najbolj kontroverznih je bil Zakon o RTV Slovenija. Bojda zato, ker bi nastale nepopravljive posledice za delovanje države, kar je seveda obrazložitev, ki so ji verjeli le skrajno levi novinarski aktivisti, ki so protestirali pred Kolodvorsko 2 do 4. Nato so vajo poskušali ponoviti s predlogom zakona o začasnem dodatku k plačam sodnikov in tožilcev. Tudi takrat so trdili, da bi bile posledice za državo nepopravljive.

Eden najbolj znanih primerov je tudi novela Družinskega zakonika (2022), ki je uvedla izenačitev pravic istospolnih parov (poroke in posvojitve). Ta zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku, kljub temu da gre za tematiko, ki vsekakor zahteva širšo družbeno razpravo, sploh glede na to, da so volivci takšnim domislicam že dvakrat zapored rekli NE.

Zelo pomembni so tudi proračunski zakoni, npr. Zakon o izvrševanju proračunov – vsi po vrsti so bili sprejeti po nujnem postopku, čeprav gre zopet za zakonodajo, ki je kritično pomembna za življenje vseh Slovencev. Po hitrem postopku so sprejeli tudi razveljavitev dohodninske reforme in tako brez razprave vsem Slovencem znižali plače.

Nadalje je bil po nujnem postopku predlagan tudi Zakon o izvajanju uredbe EU o digitalnih storitvah (Digital Services Act), kjer je vlada izrecno utemeljila nujnost zaradi uskladitve z evropsko zakonodajo in delovanja države, čeprav gre za zadevo, kjer Evropska komisija rutinsko dovoljuje podaljšanje rokov.

Zakaj zdaj?

Pri tem se postavlja ključno vprašanje: zakaj je Pravna mreža doživela razsvetljenje aprila 2026, prej pa je bila tiho? Seveda zato, ker se pripravlja nova vlada, ki v vsakem primeru

ne bo skrajno leva, kot je bila trenutna, obstaja pa tudi verjetnost, da bo desnosredinska. Glede na to, da delujejo kot privesek leve politike, je jasno, da ne želijo, da se takšna praksa nadaljuje tudi v prihodnosti, ko bo državo vodila vlada, ki njim ni po godu.

Kako drugače bi lahko razložili dejstvo, da so bili povsem tiho štiri leta zapored, ko je vlada praktično vso pomembno zakonodajo sprejemala po hitrem postopku?

Zakaj hitri postopek sploh obstaja?

Sprejem zakonodaje po hitrem postopku, v veljavnem Poslovniku državnega zbora znan kot nujni postopek, omogoča hitro sprejemanje zakonov, ko so potrebni hitri ukrepi ali če obstajajo posebne okoliščine. Postopek je skrajšan, saj se združita obravnava zakona na delovnem telesu in na seji državnega zbora, kar omogoča sprejem v nekaj dneh.

Uporablja se le, če je to nujno zaradi preprečevanja težko popravljivih posledic za delovanje države, za varnost ali obrambo države ali za odpravo posledic naravnih nesreč. Predlog nujnega postopka vedno poda Vlada RS. Zaobide se prva obravnava (oziroma se združita prva in druga), kar pomeni hitrejšo pot do glasovanja. Izvirno ga je zakonodajalec predvidel za res nujne primere in v preteklosti so se vlade tega držale, saj je bilo nujnih postopkov le peščica, v času Golobove vlade skoraj polovica, med njimi tudi pomembni davčni zakoni in zakoni, ki urejajo in spreminjajo ustaljena družbena razmerja.

I. K.

The post Pravna mreža se je po štirih letih zlorab zakonodajnih postopkov spomnila, da je to slabo first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article