Pravično vedno zmaga, zato je treba vztrajno naprej

»Skupaj sva se trudila ustvariti boljši svet, za katerega upava, da bo mladim generacijam Slovencev in Italijanov in vseh Evropejcev v prihodnje omogočil neverjetno plemenite dosežke v skupno dobro. Naj nihče ne misli, da nama je bilo pri tem vselej lahko. Toda gnala naju je odgovornost za mirno sožitje in skupno evropsko prihodnost. Verjela sva, da dobro in pravično naposled vedno zmaga. Če še ni zmagalo, še ni konec in je treba iti vztrajno naprej.« Tako je povedal nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor, potem ko je včeraj v Verdijevem gledališču v Gorici skupaj z italijanskim predsednikom republike Sergiom Mattarello prejel nagrado Mesta Gorica, ki jo podeljujeta goriška občina in nadškofija.

Pahorjev nagovor je bil čustven, zlasti njegov prvi del, ko se je nekdanji slovenski predsednik zahvalil vsem tistim, ki so ga vzgajali v duhu medsebojnega spoštovanja in razumevanja med Slovenci in Italijani, sicer ne kljub grenkim zgodovinskim izkušnjam, temveč ravno zaradi njih. »Hvaležen sem vsem tistim, ki so me spodbujali in bodrili pri mojem stremljenju za spravo, dobro sosedstvo in prijateljstvo med sosednjima narodoma. V mislih sem zdaj tudi s tistimi naprednimi intelektualnimi in političnimi velikani, ki so prepoznali priložnost skupne evropske prihodnosti in me navdahnili za iskrena prizadevanja za uveljavitev njenih vrednot,« je poudaril Pahor.

Pomembno poslanstvo

Prijateljstvo, ki ju veže, je v nadaljevanju izpostavil tudi italijanski predsednik Sergio Matarella.

»Počaščen sem, da sem nagrado Mesta Gorica prejel skupaj z nekdanjim slovenskim predsednikom, prijateljem Borutom, in priložnost izkoriščam, da še enkrat opozorim na pomembno poslanstvo, ki ga ima Gorica na evropski ravni,« je poudaril Mattarella in se spomnil, kako se je pred nekaj več kot enim mesecem skupaj s slovensko predsednico Natašo Pirc Musar udeležil odprtja Evropske prestolnice kulture. »Vsi smo razumeli, da smo priča res zgodovinskemu trenutku,« je ugotavljal Mattarella in opozoril, da je imel z Borutom Pahorjem čast doživeti obdobje, ko je meja iz simbola ločevanja postala priložnost za povezovanje. Pri tem je Mattarella izpostavil pomembno vlogo civilne družbe, ki je znala ponovno splesti prijateljske vezi po hudih dogodkih iz druge svetovne vojne in obdobja pred njo.

Italijanski predsednik se je spomnil tudi prvega prejemnika nagrade Mesta Gorica leta 2001, slikarja Antona Zorana Mušiča, ki je na svoji koži doživel grozote nacističnih koncentracijskih taborišč in v ciklu Nismo poslednji v bistvu napovedal, da se bodo tragedije še ponavljale.

»V razmerah, ko se svet sprašuje, ali bomo spore rešili po mirni poti ali z uporabo sile, je odločilno, da se združena Evropa vzpostavi kot povezana skupnost, ki zmore skupaj določiti smer pogumnega razvoja,« je poudaril Pahor, ki je zadnji del svojega nagovora podal v italijanščini. »Ne smemo obupati in se prepustiti malodušju. To bi pomenilo, da smo otroke in vnuke pustili na cedilu. Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je vselej, v še tako težkih razmerah, mogoče najti plemenito pot, še zlasti, če nas vodijo plemeniti cilji,« je svoj nagovor zaključil Pahor, ki so mu navzoči namenili dolg in topel aplavz.

Kultura temelj osebne rasti

Svečano podelitev nagrad je vodil direktor nadškofijskega tednika Voce Isontina Mauro Ungaro, ki se je v letu, ko Gorica in Nova Gorica nosita skupni naziv Evropske prestolnice kulture, spomnil nekdanjega italijanskega državnika Alda Mora in njegovih prepričanj, da je ravno kultura temelj osebne rasti prav vsakega posameznika.

Italijansko državno himno so zatem zapeli učenci nižje srednje šole Vittoria Locchija, za slovensko pa so poskrbeli učenci nižje srednje šole Ivana Trinka iz Gorice pod vodstvom prof. Nataše Černic. Pred podelitvijo nagrad so predvajali video s posnetki raznih srečanj med Mattarello in Pahorjem, med drugim tudi s poklona bazoviškim junakom julija 2020.

Pred vročitvijo nagrad sta spregovorila goriški župan Rodolfo Ziberna in goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, visoka gosta je z odra nagovoril tudi predsednik Dežele Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga. Poudaril je, da prisotnost Mattarelle in Pahorja potrjuje velik pomen prizadevanj krajevnih skupnost v korist dialoga in sodelovanja. Fedriga je poudaril, da ima Furlanija - Julijska krajina čezmejno »dušo«.

»Identiteta naše dežele je rezultat srečanja različnih kultur, jezikov in tradicij, ki so se v stoletjih prepletali. Prestali so seveda tudi težke čase, vendar so vsakič znali preseči delitve,« je poudaril Fedriga, po katerem je danes Furlanija - Julijska krajina lahko za zgled sodelovanja med narodi in evropskega povezovanja. »Tudi Gorica in Nova Gorica, ki ju je nekoč ločevala meja, sta danes simbol nove Evrope in laboratorij idej za prihodnost,« je med drugim poudaril predsednik deželne vlade Massimiliano Fedriga.

Svečanost, ki je trajala natanko eno uro, kot je bilo napovedano, je sklenil pihalni orkester konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli, ki je zaigral evropsko himno. Mauro Ungaro je pred nastopom opozoril, da so vojaki omenjene brigade ravnokar na mirovni misiji v Libanonu, kjer so razmere trenutno vse prej kot mirne.