Požrtvovalnost med naravnimi nesrečami nima meja

Telemach Slovenije je na družbenih omrežjih objavil fotografijo vzdrževalca, ki je kljub izredno zahtevnim razmeram splezal na stolp in z anten baznih postaj odstranjeval sneg in led. Prizor zelo nazorno pokaže, kaj vse se mora zgoditi v ozadju, da v času naravnih ujm komunikacije sploh še delujejo.

Dogodek se je pripetil pred dnevi, ko je severovzhodno Slovenijo zajelo močno neurje. Marsikatero gospodinjstvo je zaradi izpada električne energije ostalo v temi, hkrati pa se je pojavila tudi nevarnost komunikacijskega mrka. Prav tu nastopijo vzdrževalne ekipe praktično vseh telekomunikacijskih operaterjev, ki v takih razmerah delujejo hitro, usklajeno in pogosto daleč od oči javnosti. Tudi tokrat se je, podobno kot ob večjih ujmah v preteklosti, pokazalo, da v kritičnih trenutkih znajo stopiti skupaj in poskrbeti, da osnovne storitve ostanejo dosegljive.

Marsikdo ob obilnem sneženju ali žledu sprva ne pomisli, da imajo takšne naravne razmere neposreden vpliv na delovanje mobilnih in fiksnih komunikacij. A vpliv je zelo konkreten. Ko na določenem območju zmanjka električne energije, brez napajanja ostanejo tudi bazne postaje mobilnega omrežja. Da te ne bi takoj ugasnile, so opremljene z baterijskimi sistemi oziroma brezprekinitvenimi napajalniki. Gre za nujno rešitev, namenjeno premostitvi krajših izpadov, saj zaloge energije zadostujejo le za omejen čas.

V tem časovnem oknu morajo vzdrževalci do lokacije pripeljati agregat, ki bazni postaji zagotovi elektriko za daljše obdobje, dokler se omrežje ne stabilizira. Na papirju se zdi postopek razmeroma preprost, v praksi pa pogosto ni. Bazne postaje niso postavljene le v urbanih središčih, temveč tudi na odročnih lokacijah, na hribih in grebenih, do katerih vodijo ozke makadamske poti. Če so te zasnežene ali poledenele, postane dostop izjemno zahteven.

Prednost v takih razmerah predstavlja dejstvo, da si operaterji pogosto delijo komunikacijske stolpe. To omogoča delitev odgovornosti in hitrejše dogovarjanje, kdo bo poskrbel za posamezno lokacijo. Ko so izpadi obsežni, sodelovanje ni več izbira, temveč nuja. Noben operater namreč nima tolikšnega števila ekip, da bi ob hkratnih okvarah brez pomoči drugih pokril vse prizadete točke.

Dodatno težavo predstavljata sneg in led, ki se nabereta na antenah baznih postaj. Prosto širjenje radijskih signalov je v takih primerih močno moteno, zmogljivost celice pa se občutno zmanjša. Uporabniki tega pogosto ne želimo sprejeti, saj od omrežja pričakujemo enako delovanje ne glede na razmere. Ob izpadu električne energije se tveganje še poveča, ker prenehajo delovati sistemi za gretje in hlajenje posameznih elementov bazne postaje, če so ti sploh vgrajeni.

Takrat vzdrževalcu ne preostane drugega, kot da se fizično povzpne na stolp ter ročno odstrani led in sneg ali odpravi drugo napako. Delo poteka v vetru, na spolzkih površinah in ob stalni nevarnosti zdrsa, zato zahteva izkušenost, zbranost in precej poguma.

V konkretnem primeru se je izkazalo, kako pomembna so mobilna omrežja v kritičnih trenutkih. Prebivalci ogroženih področij so na svoje telefone dobili potisna obvestila o nevarnosti z navodili, kako ravnati, ki jih ne bi, če omrežja ne bi delovala.

Naravne nesreče ne prizadenejo le mobilnih, temveč tudi fiksna omrežja. Res je, da signal tam potuje po kablih in da je aktivno opremo v centralah razmeroma enostavno napajati z agregati, a to težave ne odpravi v celoti. Če gospodinjstvo nima elektrike, domači usmerjevalnik ne deluje in povezava z omrežjem je prekinjena, ne glede na stanje infrastrukture v ozadju. V takih trenutkih se še posebej jasno pokaže, kako tesno so sodobne komunikacije povezane z zanesljivo oskrbo z električno energijo in s požrtvovalnim delom ljudi na terenu.

The post Požrtvovalnost med naravnimi nesrečami nima meja appeared first on Tehnozvezdje.