3 days ago
12
ARTICLE AD
Ledeni možje in »poscana Zofka«: Med tradicijo, vrtovi in hladnejšimi jutri
Majska prelomnica, ki še vedno buri duhove: bodo letos Pankracij, Servacij in Bonifacij res postregli z ohladitvijo – ali gre za še en ljudski mit, ki ga prehiteva znanost?
Zakaj se Slovenci še vedno bojimo sredine maja?
Vsako leto okrog 12. maja po slovenskih vrtovih zavlada tiha panika. V zraku je napetost. Bo spet pritisnil mraz? Naj še počakamo s paradižniki? Bo Zofka zalila vse, kar smo pravkar posadili?
Govora je seveda o ledenih možeh – Pankraciju, Servaciju in Bonifaciju, ki naj bi sredi maja po ljudskem izročilu prinesli hladnejše dni, včasih celo pozebo. In za piko na i – Zofka. Takšna, da jo je ljudstvo poimenovalo kar “poscana Zofka”. Ne zveni ravno nežno, a v tem je precej resnice.
Na podeželju še vedno velja, da se z občutljivimi rastlinami ne gre igrati pred 15. majem. Kaj pa pravi stroka?
Letos mraza (verjetno) ne bo
Po pojasnilu meteorologa Brane Gregorčiča z Agencije RS za okolje (ARSO) se ledeni možje letos res »prikradejo« – a precej bolj umirjeno kot nekoč.
“Jutranje temperature bodo od pet do 10 stopinj, dnevne pa v prvi polovici tedna večinoma med 15 in 20. Torej ne bo toplo, ne bo pa tudi kakšnega izrazitega mraza. Predvsem ne bo nobene pozebe,” je povedal Gregorčič (vir: STA, 11. maj 2025).
Hladno? Ja. Zimsko? Nikakor. To pa ne pomeni, da so skrbi vrtičkarjev povsem odveč.
Že v preteklem tednu smo imeli ohladitev – ob koncu prvomajskih praznikov so se temperature čez noč spustile tudi pod 7 °C, kar je marsikje po Sloveniji povzročilo nervozo. A če verjamemo napovedim, bo najhuje – ali pa tudi edino, kar bo – že za nami.
Letos prihajajo malo prej – ali sploh?
Na dogajanje se je odzvala tudi meteorologinja z ARSO, ki je opozorila, da se letos ledeni možje “selijo” – ne nujno po koledarju, temveč po vremenskih vzorcih:
“Letos se bodo ledeni možje verjetno zgodili prej, v prvi polovici maja. Upamo, da bomo z njimi opravili že v tem tednu,” je povedala z rahlo hudomušnim tonom.
Dejstvo je, da podnebne spremembe spreminjajo pravila igre. Če so nekoč ledeni možje pomenili skoraj zagotovljeno nevarnost za mlade sadike, danes postajajo – v najboljšem primeru – le opomin na nekoč bolj predvidljivo naravo.
Kako resno torej jemati “poscano Zofko”?
Zofija goduje 15. maja. Čeprav se pogosto šalimo na njen račun – saj naj bi na ta dan vedno deževalo – letos zaenkrat kaže bolje. ARSO v svoji dolgoročni napovedi (posodobljena 11. maja) za četrtek napoveduje delno oblačno vreme brez posebnih padavin. Torej morda letos Zofka ne bo poscana.
A zgodovina pravi drugače. V Sloveniji je Zofka znana po tem, da »vedno nekaj prinese«. Leta 2019 je na ta dan v osrednji Sloveniji padlo skoraj 20 mm dežja. Leta 2021 – celo toča v Prekmurju. Se lahko zanesemo, da bo letos drugače?
Najverjetneje da – a kot vedno pri vremenu: nič ni čisto gotovo.
Ljudske modrosti – ostanek praznoverja ali praktična izkušnja?
Nekdo bo rekel vraževerje. Drugi bo skomignil: “Babica je pač vedno imela prav.”
In v resnici? Veliko ljudskih rekov ima korenine v opazovanju narave. Ljudje so stoletja spremljali vreme in rastline. In ko v treh letih zapored 13. maja pomrzne paradižnik? Si to zapomniš.
Pregovori, kot so:
- »Če na Pankracija sonce peče, sladko vince v klet poteče« ali
- »Po svet’mu Servati ni mraza se bati«
… niso le pesniške domislice. So del kolektivnega spomina na nestanovitnost maja.
Kot je povedal kmetovalec iz okolice Šmartnega ob Paki, ki je hotel ostati neimenovan:
“Jaz paradižnika ne dam ven pred Zofko. Pa naj imajo meteorologi, kar hočejo. Prevečkrat sem moral saditi znova.”
Kaj to pomeni za vrtičkarje – in kmete?
Naj gre za balkon v Ljubljani ali vrt za hišo na Notranjskem – odločitev, kdaj saditi, je pogosto kombinacija tradicije in aplikacij. ARSO, Windy, Yr.no – vse imamo v žepu. Pa vseeno še vedno čakamo na Zofko.
A s podnebnimi spremembami se »pravila« rahljajo. Obdobje nevarnosti za pozebo se podaljšuje – ne v fiksne datume, temveč v premikajoče se fronte. Ena lahko pride že konec aprila. Druga – konec maja.
Zato vedno več kmetovalcev sadi v dveh fazah. Ena zgodaj, tvegano. Druga – za vsak primer. Saj veste, “če prva gre, super – če ne, imamo rezervno”.
Ledeni možje ostajajo – vsaj v naših glavah
Ne glede na to, ali jim še verjamemo ali ne, ledeni možje in Zofka ostajajo. So del spomina, dela pogovorov na tržnici, del vsake dobre vremenske zgodbe. So nekje med izročilom in znanostjo. Med prvim majem in poletjem. Med soncem in dežjem.
In letos?
Za zdaj kaže, da bodo zadržani. Vrtovi po Sloveniji bodo – vsaj po ARSO napovedih – preživeli brez večje drame. A če imate roke že v zemlji, boste najbrž kljub temu še malo počakali.
Ker ja – če te enkrat nese Zofka, si previden vse življenje.
Vir: STA, ARSO, N1, Slovenske novice, Zadovoljna.si
Pripravil: N. Z.
The post Pozor, vrtičkarji: Brane Gregorčič razkril, kaj vas ta teden lahko stane celotne letine! first appeared on NaDlani.si.
English (US)