POZOR! Mraz prihaja – takole lahko še pravočasno zaščitite svoje rastline

PRIHAJA MRAZ, KI LAHKO UNIČI VAŠ VRT: Zakaj je vsak ukrep zaščitve zdaj ključen

Temperature naj bi v ponedeljek v številnih delih Slovenije in Hrvaške padle pod ledišče – vrtnarji in kmetje opozarjajo na nujnost ukrepov za zaščito mladih rastlin. Kaj to pomeni za pridelek in kako se pripraviti?

---

Pomlad ni več to, kar je bila

April. Sonce, 20 stopinj, kosilnica še malo smrdi po bencinu. A potem – BAM. Jutranji mraz. In ne zgolj rosa, ampak konkreten minus. Po napovedih meteorologov iz Agencije RS za okolje (ARSO) in Državnega hidrometeorološkega zavoda Hrvaške (DHMZ) lahko v ponedeljek zjutraj temperature ponekod padejo tudi do -4 °C. Ni kar tako.

In ja – rastline, ki ste jih konec marca ponosno presadili na vrt, so zdaj… v nevarnosti.

„April je poln presenečenj, a ko pride mraz po toplem valu, so rastline še posebej ranljive,“ je povedala priznana agronomka.

Mraz sam po sebi ni zlo. Narava ga zna uporabiti za pomor škodljivcev. A kadar pride prehitro – in rastline šele začenjajo novo sezono – lahko povzroči škodo, ki je ni mogoče več popraviti.

---

Ko minus pomeni minus za pridelek

Kaj pravijo napovedi?

ARSO je v napovedi za 3. april 2025 opozoril, da bo vikend še topel (v osrednji Sloveniji tudi do 21 °C), a v ponedeljek prihaja ohladitev. Zlasti v zatišnih legah Gorenjske, Notranjske, Dolenjske in Posavja bo mraz najbolj izrazit. Tam se lahko temperatura spusti na -3 ali celo -4 stopinje Celzija. In če imate tam vrt? Previdno.

Najbolj na udaru bodo:

• paradižniki, kumare, bučke,
• cvetoče sadno drevje (marelice, češnje, breskve),
• sveže posejane vrtnine, kot so solata, korenje, fižol.

“Še posebej občutljive so sadike, ki so bile pred kratkim presajene na prosto,” opozarjajo strokovnjaki.

Kaj lahko storimo?

Čas ni na naši strani. A nekaj lahko vseeno ukrenemo:

1. Pokrivanje rastlin. S kartonom, slamo, agrotekstilom. Lahko tudi stara rjuha. Karkoli, kar čim hitreje prekrije mlade rastline.
2. Zadimljanje. V sadovnjakih pogosta praksa. Dim mokrih vej dvigne temperaturo tik nad tlemi tudi za 1 ali 2 stopinji.
3. Mini rastlinjaki. PET plastenke, prozorna folija. Samo ne pozabit na zračne odprtine.
4. Tekoča zaščita. Kot je npr. sredstvo Protectan (podatki: Kmetijski inštitut Slovenije, 2024). Nanesemo 2 do 3 ure pred ohladitvijo.

„Vse, kar zaščiti stik rastline z mrzlim zrakom ali vetrom, lahko naredi razliko med preživetjem in propadom,“ pravijo poznavalci.

---

Spomladanske pozebe so vse pogostejše

To ni prvič. Pa tudi ne zadnjič.

Leta 2017 – se spomnite? Štajerska, Dolenjska, Goriška. Pozeba je uničila več kot 70 % jablan in hrušk.

Statistični urad RS je zabeležil šest primerov v zadnjem desetletju, ko je po toplih koncih marca in aprila sledil oster mraz.

Copernicus Climate Change Service (2023) navaja, da se je v Evropi v zadnjih 20 letih povečala pogostost temperaturnih skrajnosti spomladi. Kombinacija tople zime in pozne pozebe je čalje bolj smrtonosna za pridelek.

Svetovna banka je v poročilu za 2024 zapisala: „Regije, kot je srednja Evropa, bodo v prihodnjem desetletju izpostavljene vedno več ekstremnim vremenskim dogodkom, kar bo terjalo prilagoditve v vseh fazah pridelave hrane.“

---

Česa nas bo to stalo?

Najprej pride škoda. Potem pridejo cene.

„Ko aprilski mraz uniči marelice ali češnje, to ni le izguba za kmeta, temveč tudi za vse nas,“ opozarja Andrej, sadjar iz okolice Sevnice. „Lani smo zaradi enega takšnega mraza imeli komaj 15 % običajne letine.“

In cene? Domače češnje so maja 2023 dosegle tudi 9 evrov na kilogram – 2,5-krat več kot leto prej. (Vir: Tržni pregled Kmetijskega inštituta Slovenije.)

Za vrtičkarje je to lahko konec sezone, še preden se je ta zares začela.

---

Ko vrt ni več hobi, ampak strategija

Za nekatere je vrt sprostitev. Za druge… rešitev.

„Zaradi visokih cen v trgovinah sem letos prvič posejala krompir in čebulo,“ pove Marija Žgajnar iz Brežic. „Če mi zdaj to pomrzne, mi ostane samo še obup.“

Inštitut za raziskovanje prehranske varnosti navaja, da je v letu 2024 kar 40 % Slovencev obravnavalo vrt kot del strategije za prehransko varnost. In če pride mraz? Je to več kot vreme. Je socialna stiska.

---

Prilagajanje je ključ

Mraz ne bo odšel. Narava se je spremenila.

Treba bo:

• izobraževati vrtnarje,
• omogočiti dostop do zaščitnih sredstev,
• povezovati skupnosti (izmenjava folij, sadik, informacij).

BBC je v podnebni analizi aprila 2024 zapisal: „Zmožnost prilagajanja na nenadne vremenske spremembe bo ključna spretnost prihodnosti – tako za kmete kot mestne vrtičkarje.“

Čas za ukrepanje je zdaj.

---

Viri: ARSO, DHMZ, Botanični vrt UL, KGZS MB, Freepik

Pripravil: N. Z.

The post POZOR! Mraz prihaja – takole lahko še pravočasno zaščitite svoje rastline first appeared on NaDlani.si.