.jpg)
2 hours ago
24
Ste že kdaj slišali, da je nekdo “špuknil” na tla? Beseda “špuknili” pomeni preprosto “pljunili“. Gre za narečni izraz, ki ga še danes uporabljajo v nekaterih delih Slovenije, med drugim tudi v Posavju.
Za ljudi, ki so ob tej besedi odraščali, ni nič nenavadnega. Drugim pa lahko zveni precej neznano. V knjižni slovenščini bi rekli, da je nekdo pljunil, v domačem pogovoru pa marsikdo še vedno reče, da je »špuknil«.
Beseda ni le del ustnega izročila. Zabeležena je tudi v narečnem besedju, kar potrjuje, da gre za dejanski del slovenskega jezikovnega prostora.
Kaj pomeni špukniti?
Glagol »špukniti« pomeni pljuniti oziroma iz ust izvreči slino. Beseda se uporablja podobno kot knjižna oblika, le da ima izrazito narečen in pogovoren značaj.
Tako lahko v vsakdanjem pogovoru slišimo:
“Kar na tla je špuknil.”
“Ne špukaj po tleh!”
“Špuknil je skozi okno.”
V vseh treh primerih je pomen enak kot pri knjižnem glagolu pljuniti.
Poznamo tudi samostalnik »špuk«, ki pomeni pljunek. V nekaterih govorih se uporablja še v prenesenem pomenu, kadar želimo povedati, da je nečesa zelo malo.
Zanimiv primer najdemo v narečnem slovarčku, objavljenem v glasilu občine Solčava. Tam je beseda »špuk« zapisana tako v pomenu pljunka kot tudi zelo majhne količine. Tudi glagol »špukniti« je naveden s pomenom pljuniti.
Fant “špuknil” na ulici, Grafika: Vse za moj danBesedo poznajo tudi v Posavju
Izraz ni omejen samo na eno slovensko pokrajino. Najdemo ga v narečnem gradivu s Solčavskega, v vsakdanjem govoru pa ga poznajo tudi v Posavju.
Prav takšne besede lepo pokažejo, kako raznolik je slovenski jezik. Dva človeka lahko isto dejanje poimenujeta povsem različno, čeprav živita le nekaj deset kilometrov narazen.
Narečne besede se pogosto ohranjajo predvsem v družinskem okolju. Otroci jih slišijo od staršev in starih staršev ter jih začnejo uporabljati, ne da bi sploh vedeli, da ne spadajo v knjižni jezik.
Šele ob pogovoru z nekom iz drugega kraja ugotovijo, da domačega izraza morda ne razume vsak.
Zakaj takšne besede počasi izginjajo?
Način govora se spreminja. Mlajše generacije so bolj izpostavljene knjižni slovenščini, medijem in izrazom, ki jih uporabljajo ljudje iz različnih slovenskih krajev.
Zato lahko nekatere lokalne besede sčasoma postanejo manj pogoste. To sicer ne pomeni, da bodo nujno izginile. Marsikateri narečni izraz se ohranja desetletja ali celo več generacij, predvsem kadar ga ljudje redno uporabljajo doma.
Beseda “špukniti” je zanimiva tudi zaradi svoje preprostosti. Ne označuje kakšnega pozabljenega predmeta ali starega kmečkega opravila, temveč povsem vsakdanje dejanje.
Prav zato jo lahko nekateri uporabljajo še danes, medtem ko drugi zanjo slišijo prvič.
V slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo glagol “pljuniti”, ki pomeni izvreči iz ust slino ali drugo vsebino. Narečni »špukniti« je torej drugačno poimenovanje istega dejanja.
Objava Poznate besedo “špuknili”? Marsikje jo še vedno uporabljajo, drugod pa ne poznajo se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)