.png)
6 days ago
34
ARTICLE AD
Amazonija je lani doživela najhujšo sezono gozdnih požarov v več kot dvajsetih letih. Po podatkih Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije so ognjeni zublji prizadeli okoli 3,3 milijona hektarjev deževnega gozda. V študiji, objavljeni v reviji Biogeosciences, so raziskovalci opozorili, da je degradacija, ki jo povzročajo požari, prehitela krčenje gozdov kot glavni vir emisij ogljika v regiji.
Požari so leta 2024 v ozračje sprostili približno 791 milijonov ton ogljikovega dioksida, kar je količina, primerljiva z letnimi emisijami Nemčije. To pomeni sedemkratno povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dveh let. Euronews navaja, da to prvič kaže na spremembo glavnega vira emisij v Amazoniji, saj so se požari izkazali za večjega povzročitelja kot neposredno krčenje gozdov.
Raziskovalci so obdelali podatke s satelitskih opazovanj, filtrirali vplive kmetijskih požarov in oblačnosti ter tako z večjo natančnostjo kot doslej ocenili obseg degradacije gozdov.
Posebej skrb vzbujajoče so ugotovitve o geografski razširjenosti. Brazilija je zabeležila najvišjo raven emisij zaradi degradacije gozdov doslej. V Boliviji pa so požari uničili skoraj desetino še neokrnjenega gozdnega pokrova, kar znanstveniki opisujejo kot dramatičen udarec za regijo, ki velja za pomemben ponor ogljika in območje izjemne biotske raznovrstnosti.
Amazonija je zaradi visoke vlažnosti tradicionalno odporna na ogenj, a razmere so se v zadnjih letih spremenile. Suša in vročinski valovi v letih 2023 in 2024 so zmanjšali razpoložljive vodne vire ter znižali vlažnost tal, kar je povečalo verjetnost izbruhov. Raziskovalci opozarjajo, da so k “izjemnemu porastu” požarne aktivnosti prispevale tudi podnebne spremembe, razdrobljenost gozdov zaradi človeških dejavnosti in pomanjkljivo upravljanje zemljišč.
Po navedbah Euronewsa so bili poleg tega prisotni tudi namerni požigi. Med njimi so tako tisti, ki jih sprožijo gasilci kot obrambni ukrep pred širjenjem večjih požarov, kot tudi požari, ki jih podtaknejo prigrabitelji zemljišč.
Študija opozarja, da so posledice degradacije pogosto skrite. Gozdovi so lahko navidezno neokrnjeni, a izgubijo velik del biomase in ekoloških funkcij. Raziskovalci zato pozivajo k takojšnjemu in usklajenemu ukrepanju. Potrebno je zmanjšati rabo ognja, okrepiti politike varovanja gozdov ter podpreti lokalne in domorodne skupnosti pri trajnostnem upravljanju.
Euronews poroča, da znanstveniki svarijo pred nevarnostjo prelomne točke, ko bi lahko Amazonija izgubila sposobnost obnavljanja. Podnebne spremembe in netrajnostna raba zemljišč namreč povečujejo tveganje, da bo regija zdrsnila v stanje nepopravljive ekološke škode
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava Požari v Amazoniji lani sprostili skoraj 800 milijonov ton CO₂ je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)