Pozabil je plačati kavo – kar se je zgodilo potem, ga je pustilo brez besed!

Bilo je hladno jesensko jutro v Amsterdamu. Megla se je še vedno vlekla nad kanali, ko je Daniel stopil v svojo najljubšo kavarno blizu Prinsengrachta. Tam so ga že poznali. Vsako jutro je prišel, naročil veliko črno kavo in si vzel nekaj minut tišine, preden se je vrgel v hektični delovni dan.

Tisto jutro pa je bil bolj raztresen kot običajno. Telefon mu je nenehno vibriral v žepu, misli so mu begale k neštetim obveznostim. Ko je natakarica prinesla skodelico, jo je avtomatično vzel, pokimal v pozdrav in brez razmišljanja odkorakal ven. Pozabil je plačati.

Sredi dopoldneva, ko je že sedel v pisarni in buljil v zaslon, ga je spreletelo – kave ni plačal! Sprva mu je bilo nerodno, a nato si je rekel, da bo to popravil takoj po službi.

Popoldne je stopil nazaj v kavarno, že pripravljen, da se opraviči. Toda preden je sploh lahko odprl usta, ga je natakarica prehitela. Nasmehnila se je in rekla: “Nič hudega. Gospod za vami je videl, da ste odšli brez plačila, in je poravnal vaš račun.”

Daniel je obstal. Ni mogel verjeti, da je nekdo kar tako plačal njegovo kavo. “Kdo je bil?” je vprašal.

“Ne vem točno. Rekel je samo, da se to lahko zgodi vsakomur,” mu je odgovorila natakarica in skomignila.

Tisti večer je Daniel dolgo razmišljal o tem nenavadnem dejanju. Zakaj bi nekdo plačal za tujca, ne da bi pričakoval karkoli v zameno? Naslednje jutro, ko je spet prišel po kavo, je brez razmišljanja plačal še za osebo za sabo. Ženska, ki je stala v vrsti, ga je začudeno pogledala.

“Zakaj pa to?” je vprašala.

Daniel se je samo nasmehnil: “Ker včasih vsi potrebujemo malo prijaznosti.”

In tako se je začela veriga majhnih, a pomenljivih dejanj. V kavarni je postalo običajno, da je nekdo plačal kavo za osebo za sabo. Nekateri so se zahvalili, drugi so nadaljevali tradicijo, tretji pa so le odšli s toplim občutkom v srcu.

Kaj se lahko naučimo iz te zgodbe?

Prijaznost je nalezljiva. Ena mala gesta lahko sproži verižno reakcijo, ki se širi naprej in naprej. Ne vemo, kaj kdo doživlja, s čim se sooča. Včasih pa je dovolj že ena kava, da nekomu polepšamo dan.

Bi tudi vi naredili nekaj dobrega danes?