Povračilo stroškov prevoza na delo: koliko vam pripada in ali boste dobili več?

Povračilo stroškov prevoza na delo je pravica zaposlenih, vendar vsi delavci ne prejmejo enakega zneska. V letu 2026 je pomembno poznati pravila o kilometrini, javnem prevozu in neobdavčenih povračilih. Ali vam delodajalec obračunava pravilno? Lahko za pot v službo prejmete več denarja? Razlike med javnim in zasebnim sektorjem so lahko precejšnje, zato je smiselno preveriti, kaj vam dejansko pripada.

Vsakodnevna vožnja na delo predstavlja pomemben strošek za številna slovenska gospodinjstva. Gorivo, vzdrževanje avtomobila in vozovnice za javni prevoz lahko vsak mesec odnesejo precej denarja. Zato je povračilo stroškov prevoza na delo pomemben del prejemkov zaposlenih, čeprav ga mnogi na plačilni listi le bežno pogledajo.

Pri tem pogosto prihaja do napačnih razumevanj. Nekateri zaposleni menijo, da jim avtomatično pripada 0,21 evra za vsak kilometer, drugi so prepričani, da morajo prejeti najmanj 140 evrov mesečno. Toda ti zneski so povezani predvsem z davčno obravnavo povračil in ne pomenijo univerzalne obveznosti delodajalcev.

Višje cene goriva povečujejo stroške zaposlenih, ki se vsak dan vozijo v službo.

Povračilo stroškov prevoza na delo v letu 2026: kaj določa zakon?

Pravno podlago predstavlja 130. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, prehrano med delom ter stroške službenih potovanj.

Vendar zakon ne določa enotnega zneska kilometrine, ki bi veljal za vse zaposlene v Sloveniji. Višina povračila je odvisna predvsem od kolektivne pogodbe, ki velja za posamezno dejavnost, in drugih ustreznih pravnih podlag.

To pomeni, da lahko dva zaposlena, ki živita v istem kraju in se vozita na delo na podobno razdaljo, prejemata različna zneska povračila.

Pri preverjanju svojih pravic je zato pomembno ugotoviti, katera kolektivna pogodba velja za delodajalca, kako je opredeljen kraj opravljanja dela ter kako podjetje obračunava prevoz.

Koliko znaša kilometrina za prevoz na delo v letu 2026?

Eden najpogosteje omenjenih zneskov je 0,21 evra na kilometer. Ta znesek je določen v uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in predstavlja mejo, do katere se povračilo pod predpisanimi pogoji ne všteva v davčno osnovo.

Pomembno pa je razumeti razliko med davčno dovoljeno višino in dejansko pravico zaposlenega.

Če kolektivna pogodba predvideva drugačen način obračunavanja, delodajalec ni nujno dolžan izplačevati 0,21 evra na kilometer. Prav tako višji znesek ni vedno v celoti neobdavčen.

Številni zaposleni se na poti v službo vsakodnevno srečujejo z gostim prometom.

Se bo povračilo stroškov prevoza na delo zaradi podražitev povečalo?

Višje cene goriva in naraščajoči stroški vsakodnevne vožnje vse bolj obremenjujejo zaposlene. Zato se mnogi sprašujejo, ali se bo povračilo stroškov prevoza na delo v letu 2026 povečalo in ali bodo delodajalci morali izplačevati višje zneske.

Odgovor je odvisen predvsem od tega, ali je zaposleni zaposlen v javnem ali zasebnem sektorju. Pri javnih uslužbencih je višina kilometrine neposredno povezana s ceno bencina, zato se lahko ob podražitvah poveča brez spreminjanja osnovnih pravil obračuna.

Za oktober 2026 znaša uradna referenčna cena 95-oktanskega bencina 1,74452 evra za liter. Ker je kilometrina v javnem sektorju določena v višini 10 odstotkov te cene, znaša približno 0,17445 evra na kilometer.

Zaposleni, ki ima do službe 30 kilometrov in v mesecu opravi 22 prihodov na delo, bi po tej stopnji prejel približno 230,28 evra povračila. Če bi se referenčna cena bencina zvišala na dva evra za liter, bi kilometrina znašala 0,20 evra, mesečno povračilo pa 264 evrov. Razlika bi bila skoraj 34 evrov mesečno.

V zasebnem sektorju je položaj drugačen. Višje cene goriva same po sebi še ne pomenijo, da se mora povečati tudi povračilo stroškov prevoza na delo. Odločilne so določbe kolektivnih pogodb in morebitnih dogovorov z delodajalcem.

Davčna meja 0,21 evra na kilometer ostaja pomembna, vendar njeno zvišanje ni avtomatično povezano z vsako podražitvijo goriva. Za spremembo te meje bi bila potrebna ustrezna sprememba predpisov.

Ali bodo tudi zaposleni v zasebnem sektorju zaradi višjih stroškov prevoza v prihodnje prejemali več? Za zdaj ni mogoče govoriti o splošnem zvišanju za vse zaposlene. Do sprememb pa lahko pride na ravni posameznih dejavnosti, kolektivnih pogodb ali podjetij.

Avtobusni prevoz je za številne zaposlene pomembna alternativa uporabi osebnega avtomobila.

Kaj pomeni meja 140 evrov mesečno?

Davčna uredba določa še eno pomembno pravilo. Če je znesek, izračunan po kilometrini, nižji od 140 evrov, je lahko povračilo do 140 evrov mesečno pod določenimi pogoji neobdavčeno.

To pa ne pomeni, da mora delodajalec vsakemu zaposlenemu izplačati najmanj 140 evrov.

Zaposleni, ki mu glede na veljavno kolektivno pogodbo pripada 65 evrov, ne more zgolj na podlagi davčne uredbe zahtevati 140 evrov. Za takšno višino mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

Prav mešanje davčnih pravil in delovnopravnih obveznosti je eden najpogostejših razlogov za nesporazume.

Kako izračunati povračilo stroškov prevoza na delo?

Izračun je razmeroma preprost, kadar veljavna pravila določajo kilometrino. Upoštevati je treba razdaljo od prebivališča do delovnega mesta, pot v obe smeri, število dejanskih prihodov na delo in pripadajočo kilometrsko stopnjo.

Primer: zaposleni živi 20 kilometrov od službe in je v mesecu na delovnem mestu prisoten 22 dni. Če se zanj uporablja stopnja 0,21 evra na kilometer, je izračun naslednji:

20 kilometrov × 2 smeri × 22 dni × 0,21 evra = 184,80 evra.

Pri enaki stopnji bi bili informativni mesečni zneski naslednji:

Razdalja v eno smerPovračilo za 22 dni

5 kilometrov	46,20 €
10 kilometrov	92,40 €
15 kilometrov	138,60 €
20 kilometrov	184,80 €
30 kilometrov	277,20 €
40 kilometrov	369,60 €

Gre za informativne izračune po stopnji 0,21 evra, ne za zagotovljena izplačila v vseh dejavnostih.

Dejanski znesek je lahko drugačen zaradi kolektivne pogodbe, pravil merjenja razdalje ali uporabe javnega prevoza. Pomembno je tudi število dni, ko zaposleni dejansko pride na delo.

Pri uporabi javnega prevoza je lahko povračilo odvisno od cene vozovnice in veljavnih pravil.

Javni in zasebni sektor: zakaj se povračila razlikujejo?

V javnem sektorju veljajo posebna pravila, ki povračilo stroškov prevoza na delo praviloma vežejo na kilometrino v višini 10 odstotkov referenčne cene 95-oktanskega neosvinčenega bencina.

Upravičenost je praviloma vezana na razdaljo, daljšo od dveh kilometrov po najkrajši varni poti, pri čemer se upoštevajo tudi pešpoti.

Za polno mesečno prisotnost je določeno tudi najmanj 30 evrov povračila, kadar so izpolnjeni pogoji. Če zaposleni dela samo del meseca, se pravila uporabijo glede na dejanske prihode in odhode.

Posebnost javnega sektorja je tudi možnost povračila cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, če zaposleni predloži ustrezno dokazilo o nakupu.

V zasebnem sektorju pa so pravila lahko drugačna. Nekatere kolektivne pogodbe predvidevajo povračilo glede na ceno javnega prevoza, druge določajo kilometrino ali kombinacijo obeh načinov.

Zato ni pravilno samodejno primerjati povračila zaposlenega v občinski upravi s povračilom delavca v trgovini ali industriji.

Javni prevoz ali lasten avtomobil: kaj mora plačati delodajalec?

Pogosto vprašanje zaposlenih je, ali lahko zahtevajo kilometrino, če se na delo vozijo z avtomobilom, čeprav imajo na voljo avtobus ali vlak.

Odgovor je odvisen od pravil, ki veljajo za posamezno delovno razmerje.

Če kolektivna pogodba določa povračilo v višini cene javnega prevoza, zgolj uporaba lastnega avtomobila še ne pomeni avtomatične upravičenosti do kilometrine.

Pomembno je lahko tudi, ali je javni prevoz dejansko uporaben glede na začetek in konec delovnega časa. Posebnosti se lahko pojavijo pri nočnem delu, izmenah ali delu ob koncih tedna.

Ponekod kolektivne pogodbe posebej urejajo primere, ko javni prevoz ni organiziran oziroma ni na voljo ob ustreznem času.

Zaposleni naj zato pred zahtevo za drugačen obračun najprej preveri veljavna pravila. Odločilno ni vedno samo prevozno sredstvo, s katerim dejansko prihaja v službo.

Za dneve dela od doma zaposleni praviloma niso upravičeni do dnevnega povračila prevoza.

Kdaj povračilo stroškov prevoza na delo ne pripada?

Povračilo stroškov prevoza na delo je praviloma povezano z dejanskim prihodom na delovno mesto. Zato zaposleni za dneve, ko se na delo ne vozi, praviloma ni upravičen do dnevnega povračila.

To velja predvsem za dneve letnega dopusta, bolniške odsotnosti in dela od doma.

Če zaposleni en teden opravlja delo na daljavo, ostale dni pa prihaja v pisarno, se povračilo običajno obračuna samo za dneve dejanskega prihoda. Pri tem je treba upoštevati morebitne posebnosti veljavne kolektivne pogodbe, zlasti pri mesečnih vozovnicah.

Povračilo prav tako praviloma ne pripada, če delodajalec organizira ustrezen brezplačni prevoz na delo in z dela.

Pomembna je tudi oddaljenost prebivališča. V javnem sektorju je meja praviloma več kot dva kilometra, medtem ko lahko v posameznih dejavnostih zasebnega sektorja veljajo drugačna pravila.

Kaj se zgodi, če se zaposleni preseli dlje od službe?

Sprememba prebivališča lahko močno vpliva na stroške vsakodnevne vožnje. Toda selitev ne pomeni nujno, da mora delodajalec avtomatično začeti izplačevati višjo kilometrino.

ZDR-1 določa, da ima delavec pravico do povečanega povračila zaradi razlogov na svoji strani, če tako določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ali če se o tem sporazume z delodajalcem.

Predstavljajmo si zaposlenega, ki je ob sklenitvi pogodbe živel pet kilometrov od delovnega mesta, nato pa se preselil 35 kilometrov stran.

Če delavec zaradi selitve zahteva višje povračilo, je treba preveriti kolektivno pogodbo in morebitne dogovore. Samo dejstvo, da se je razdalja povečala, še ne zagotavlja višjega izplačila.

Drugače je lahko, kadar se kraj opravljanja dela spremeni zaradi odločitve delodajalca. Takrat je treba posebej preveriti pravice, ki izhajajo iz novega kraja dela in veljavnih pravil.

Pri obračunu kilometrine je treba upoštevati razdaljo, dejanske prihode na delo in veljavna pravila.

Ali vam delodajalec nepravilno obračunava potne stroške?

Napake pri obračunavanju niso izključene. Lahko gre za nepravilno upoštevano razdaljo, napačno število prihodov ali uporabo neustrezne kilometrske stopnje.

Če zaposleni sumi, da je povračilo stroškov prevoza na delo prenizko, naj najprej pregleda svojo plačilno listo in dokumentacijo, ki ureja obračun.

Koristno je preveriti predvsem, od katerega naslova se obračunava prevoz, koliko kilometrov je priznanih in ali je bil upoštevan pravilen obračunski mesec.

Če odkrije nepravilnosti, lahko od delodajalca zahteva pojasnilo in popravek izračuna. Smiselno je, da zahtevo poda pisno, saj tako ostane sled komunikacije.

Kadar se težava ne razreši, se lahko obrne na sindikat, pristojni inšpektorat za delo ali strokovnjaka za delovno pravo. Denarne terjatve iz delovnega razmerja je mogoče uveljavljati tudi sodno, pri čemer zanje praviloma velja petletni zastaralni rok.

Najpogostejše napake pri obračunu prevoza na delo

Pri preverjanju plačilnih list se je smiselno osredotočiti na več podrobnosti. Pomembna je pravilna razdalja med prebivališčem in delovnim mestom, saj lahko že nekaj kilometrov razlike mesečno pomeni opazen znesek.

Druga pogosta težava je napačno štetje delovnih dni. Če zaposleni v posameznem mesecu opravi več dejanskih prihodov na delo, mora biti to ustrezno upoštevano po veljavnih pravilih.

Paziti je treba tudi na uporabo napačne kilometrske stopnje. Podjetje ne more brez ustrezne pravne podlage uporabljati poljubnega načina obračunavanja.

Nekateri zaposleni zamenjujejo kilometrino za službena potovanja s povračilom za vsakodnevno vožnjo v službo. Gre za različni vrsti povračil, za kateri veljajo različna pravila.

Razdalja med prebivališčem in delovnim mestom lahko pomembno vpliva na višino povračila.

Pogosta vprašanja o povračilu stroškov prevoza na delo

Ali mi pripada povračilo, če se v službo vozim s sodelavcem?

Pravica ni nujno odvisna od tega, ali se zaposleni vozi sam ali skupaj s sodelavcem. Odločilna so pravila obračunavanja, ki veljajo za konkretno delovno razmerje, in dejanski prihod na delo.

Ali delodajalec lahko plača več kot 0,21 evra na kilometer?

Da. Vendar lahko del povračila, ki presega predpisano neobdavčeno mejo, predstavlja obdavčljiv dohodek. Treba je razlikovati med višino izplačila in njegovo davčno obravnavo.

Ali povračilo pripada tudi zaposlenemu za krajši delovni čas?

Zaposlitev za krajši delovni čas sama po sebi ne izključuje pravice do povračila prevoza. Pomembni so dejanski prihodi na delo ter določbe veljavne kolektivne pogodbe oziroma drugih pravnih podlag.

Ali lahko zahtevam povračilo za pretekle mesece?

Če delodajalec ni izplačal pripadajočih zneskov, lahko zaposleni zahteva odpravo nepravilnosti in izplačilo razlike. Pri tem je treba upoštevati petletni zastaralni rok za terjatve iz delovnega razmerja.

Povračilo stroškov prevoza na delo je povezano z dejanskimi prihodi na delovno mesto in veljavnimi pogoji.

Zakaj je smiselno preveriti povračilo stroškov prevoza na delo?

Razlike pri mesečnih povračilih se lahko na letni ravni precej poznajo. Že 20 evrov mesečne razlike pomeni 240 evrov v enem letu, 50 evrov mesečno pa 600 evrov.

Zaposleni naj zato ne preverjajo samo osnovne plače, temveč tudi druge prejemke, med katere spada povračilo stroškov prevoza na delo.

Najpomembneje je poznati pravno podlago, po kateri delodajalec obračunava prevoz, in razumeti razliko med pravico do povračila ter neobdavčenimi zneski.

Pravilen obračun namreč ni odvisen samo od prevoženih kilometrov. Upoštevati je treba dejavnost, veljavno kolektivno pogodbo, število prihodov in morebitne posebne okoliščine.

Zato je smiselno, da vsak zaposleni občasno preveri svojo plačilno listo. Tako lahko pravočasno odkrije napako in prepreči, da bi se nepravilnosti po