Poslanka Svobode zahteva odstop Janševe vlade, a zamolči del zgodbe

Vlada je namreč že začela pripravljati rebalans državnega proračuna in od ministrstev zahtevala ukrepe za doseganje fiskalnih ciljev. To še niso končne rešitve, pomeni pa, da se priprava konkretnih posegov že začenja.

LJUBLJANA – Poslanka Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič vladi očita, da namesto rešitev državljanom vsak dan ponuja nove razlage o primanjkljaju, minusu in podedovanem stanju. Vlado je pozvala k odstopu in predčasnim volitvam, pri tem pa se je sklicevala tudi na oceno Evropske komisije. Njena kritika pretiranega vladnega dramatiziranja je lahko upravičena, precej manj natančna pa je njena razlaga dejanskega stanja slovenskih javnih financ.

»Vsak dan isti scenarij. Seveda, treba je ponavljati, da se prime,« je svoj zapis začela Avšič Bogovič. Omenila je tiskovno konferenco ministra za zdravstvo in nadaljevala, da ministri javnosti vsak dan predstavljajo isto zgodbo: primanjkljaj, minus, podedovano stanje in katastrofalne razmere.

Po njeni oceni državljani poslušajo vedno nove razlage, zakaj naj bi bilo stanje tako slabo, precej manj pa izvedo o tem, kako ga namerava vlada izboljšati.

»To ni vodenje države. To je ustvarjanje zgodbe, s katero se vnaprej išče opravičilo za morebitno neuspešnost,« je zapisala.

Kritika političnega komuniciranja je legitimna

Ta del kritike je težko povsem zavrniti. Vlada, ki je prevzela oblast, ima pravico in dolžnost javnosti predstaviti podedovano stanje. Toda nenehno ponavljanje, kdo je povzročil težave, brez jasnega načrta ukrepov lahko hitro začne delovati kot pripravljanje političnega alibija.

Državljani upravičeno pričakujejo odgovore o tem, kje bo država varčevala, katere načrtovane izdatke bo zmanjšala, ali se bodo zvišali davki in prispevki ter kako bodo spremembe vplivale na zdravstvo, pokojnine, plače in socialne pravice.

Avšič Bogovič ima zato prav, ko opozarja, da morajo opozorilom slediti odločitve. Manj prepričljiva pa je njena trditev, da vlada zgolj govori in ne ukrepa.

Vlada je namreč že začela pripravljati rebalans državnega proračuna in od ministrstev zahtevala ukrepe za doseganje fiskalnih ciljev. To še niso končne rešitve, pomeni pa, da se priprava konkretnih posegov že začenja.

Javne finance niso katastrofalne, opozorila pa so resna

Avšič Bogovič je pravilno opozorila, da proračunski primanjkljaj ni nastal čez noč in da sam po sebi še ni dokaz propada države.

Slovenija je leto 2025 končala s primanjkljajem v višini 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Javni dolg je znašal 65,7 odstotka BDP. Slovenija torej ni bila pred bankrotom, zato bi bilo govorjenje o državi tik pred finančnim zlomom pretirano.

Toda številke hkrati ne potrjujejo trditve, da je opozarjanje nove vlade povsem izmišljeno.

Primanjkljaj se je povečal z 0,9 odstotka BDP leta 2024 na 2,5 odstotka leta 2025. Evropska komisija je opozorila na rast javnih izdatkov ter na tveganje, da bo Slovenija v prihodnjih letih presegala dovoljeno mejo primanjkljaja.

Trditev o Evropski komisiji je preveč kategorična

Največjo težavo v zapisu poslanke predstavlja njena trditev, da je Evropska komisija ocenila, da ni »prav nobenih razlogov« za sprožitev postopka zaradi presežnega primanjkljaja proti Sloveniji.

Evropska komisija je res sklenila, da postopka proti Sloveniji trenutno ne bo odprla. Vendar ni ocenila, da zanj ni nobenih razlogov.

Komisija za leto 2026 pričakuje primanjkljaj, višji od treh odstotkov BDP, in ugotavlja, da Slovenija merila glede primanjkljaja trenutno ne izpolnjuje. Postopka za zdaj ni predlagala predvsem zaradi povečanih obrambnih izdatkov, ki jih evropska pravila obravnavajo nekoliko drugače.

Obenem je napovedala, da bo stanje ponovno preverila jeseni 2026. Če Slovenija ne bo pravočasno sprejela dovolj prepričljivih popravljalnih ukrepov, se lahko postopek zaradi presežnega primanjkljaja takrat tudi začne.

Zato obstaja velika razlika med trditvama, da Komisija postopka trenutno ne odpira, in da zanj ni prav nobenih razlogov. Prva trditev je pravilna, druga pa predstavlja politično olepševanje precej resnejšega opozorila iz Bruslja.

Del odgovornosti nosijo tudi stranke sedanje oblasti

Avšič Bogovič utemeljeno opozarja, da vseh težav ni mogoče pripisati izključno prejšnji vladi.

Evropska komisija je opozorila tudi na finančne posledice nekaterih ukrepov, ki so jih podprle stranke sedanje oblasti. Ti ukrepi naj bi vplivali na davke, prispevke, pokojnine in socialne transferje ter bi lahko dodatno obremenili javne finance.

To pomeni, da sedanja oblast ne more govoriti samo o podedovanem stanju. Del dodatnih obremenitev izvira tudi iz odločitev političnih strank, ki so nato prevzele odgovornost za vodenje države.

Vendar tudi poslanka Svobode ne more prezreti, da so se težave začele kopičiti že pred menjavo oblasti. Hitro povečevanje tekoče porabe, višji socialni izdatki, rast stroškov plač in obsežne javne naložbe so vplivali na proračunsko stanje že v času prejšnje vlade.

Odgovornost zato ni izključno na eni strani.

Od zahteve po rezultatih do političnega obračuna

»Državljani od vlade ne pričakujejo vsakodnevnega jokanja ministrov in tiskovnih konferenc o tem, kaj je narobe, kdo je naredil luknjo in kdo česa ni naredil. Pričakujejo odločitve. Pričakujejo rezultate. Pričakujejo odgovornost,« je zapisala Avšič Bogovič.

V nadaljevanju je vlado pozvala, naj odstopi, če meni, da države ne zmore voditi. Rešitev vidi v predčasnih volitvah.

To ni več strokovna razprava o javnih financah, ampak jasen politični poziv. Povsem političen je tudi zaključek, v katerem poslanka napoveduje, da volivci ne bodo pozabili ravnanja Logarjevih Demokratov in Resni.ce ter njihovega domnevnega »skoka v Janšev objem«.

Gre za politično oceno in volilno napoved, ne za preverljivo dejstvo.

Kritika Avšič Bogovič je najmočnejša tam, kjer od vlade zahteva konkretne rešitve in opozarja, da se za vse težave ne more skrivati za prejšnjo oblastjo.

Najšibkejša pa je tam, kjer zmanjšuje resnost evropskih opozoril in ustvarja vtis, da je Evropska komisija slovenskim javnim financam izdala povsem pozitivno oceno.

Slovenija ni pred bankrotom in izrazi o katastrofalnih razmerah so lahko pretirani. Toda tudi trditev, da razlogov za skrb praktično ni, ne zdrži preverjanja.

Resnica je manj politično uporabna: težave so obvladljive, vendar bodo zahtevale konkretne ukrepe, ki verjetno ne bodo priljubljeni.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Gov.si

<p>The post Poslanka Svobode zahteva odstop Janševe vlade, a zamolči del zgodbe first appeared on NaDlani.si.</p>