Poslanec Levice Šega razpravlja o gospodarstvu, medtem ko njegovih 16 s.p.-jev ni preživelo

V javnem videoposnetku poslanec Levice in Vesne Vladimir Šega zatrjuje, da ima za seboj 40 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, da je vodil tudi samostojna podjetja (s.p.) in sodeloval v nadzornih svetih. Da zdaj kot parlamentarec dnevno posluša pritožbe podjetnikov, a po njegovem mnenju te ne odražajo resničnih težav gospodarstva, temveč predvsem “preveč pohlepnega kapitala”. A na osnovi česa se Šega predstavlja kot strokovnjak in minimalizira resne težave gospodarstva?

“Tov. Vlado Šega je v zadnjih 20 letih odprl 16 (!) SP-jev in vse tudi zaprl! Ker je podjetništvo tako preprosto in garancija za bajne pare! Delal pa je od leta 1985 pri Dravskih elektrarnah, uhljebljen in zaščiten kot bubreg v loju v državnem podjetju. In ta bi nam pamet solil,” je zapisal uporabnik na X, ki je komentiral omenjeni videoposnetek.

Podatki Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) kažejo, da je na ime Vladimir Šega oziroma ŠEGEC Vladimir Šega registriranih 16 različnih samostojnih podjetij, večinoma s sedežem v Mariboru. Po razpoložljivih informacijah je v približno 20 letih večino teh s.p.-jev zaprl.

Tov. Vlado Šega je v zadnjih 20 letih je odprl 16 (!) S.P.-jev in vse tudi zaprl! Ker je podjetništvo tako preprosto in garancija za bajne pare!👍
Delal pa je od 1985 pri Dravskih elektrarnah, uhljebljen in zaščiten kot bubrek v loju v državnem podjetju. In ta bi nam pamet solil! pic.twitter.com/OzJakXDmw5

— brutusReloaded (@brutus91101394) May 2, 2026

Njegova primarna in dolgotrajna zaposlitev je bila v državnem podjetju Dravske elektrarne Maribor (ki je v 100-odstotni lasti SDH), kjer je bil zaposlen od leta 1985 do 2025. To dejstvo postavlja pod vprašaj “globino” njegovih izkušenj z delovanjem zasebnega sektorja, ki ga tako kot ostali njegovi poslanski kolegi – kritizirajo.

Precej ironično je, da se Levica in širša slovenska levica tako znašajo nad gospodarstvom, ki financira njihov program “socialne politike”. Ta je v veliki meri odvisna prav od davčnih prihodkov uspešnega gospodarstva. Minimaliziranje strukturnih težav zasebnega sektorja – kot so visoki davki, birokracija, pomanjkanje delovne sile in energetska stroškovna konkurenčnost – s strani politika z omejenimi izkušnjami v tržnem okolju lahko vpliva na oblikovanje politik, ki neposredno vplivajo na gospodarstvo.

Deja vu (že videno)?
Podoben vzorec je viden tudi pri predsedniku vlade Robertu Golobu. Pred volitvami 2022 so ga številni levi in osrednji mediji predstavljali “čudežnega dečka energetike”, “vrhunskega menedžerja”, medtem, ko je bila njegova glavna referenc vodstvena vloga v državnem podjetju GEN-I, kjer je deloval v okolju z močnim državnim vplivom in reguliranimi trgi. Rezultat njegovega “znanja” se danes odraža v slabem stanju slovenskega gospdoarstva. Po štirih letih vodenja vlade se Slovenija sooča z izzivi, kot so stagnacija konkurenčnosti, pritiski na javne finance, energetske negotovosti in pritožbe podjetnikov nad regulativnim okoljem. Neodvisni ekonomski kazalniki in poročila kažejo, da se številne strukturne težave gospodarstva niso bistveno izboljšale, nekatere pa so se celo poglobile.

V obeh primerih gre za politike, ki so svojo kariero zgradili predvsem v javnem ali poljavnem sektorju, zdaj pa oblikujeta ali kritizirata politike, ki neposredno vplivajo na zasebno gospodarstvo. V demokratični razpravi je legitimno, da takšne izkušnje postanejo predmet javne debate – zlasti ko se predstavljajo kot strokovna podlaga za odločitve, ki zadevajo celotno slovensko gospodarstvo in blaginjo, ki je od njega odvisna.

A.H.