Poslanci v Venezueli zaradi nesoglasij preložili potrditev zakona o amnestiji

Venezuelski parlament je zaradi nesoglasij preložil za danes predvideno potrditev prelomnega zakona o amnestiji za vse politične zapornike. Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodriguez je medtem v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo NBC News zagotovila, da je popolnoma zavezana izvedbi svobodnih in poštenih volitev, ne da bi navedla datum.

Parlament v Caracasu, ki je 5. februarja v prvem branju potrdil predlog zakona o amnestiji, naj bi ga danes potrdil v drugem in zadnjem branju. Zaradi nesoglasij glede njegove uporabe pa so poslanci soglasno glasovanje preložili in se dogovorili, da bodo obravnavo zakona nadaljevali 19. februarja.

Provladni in opozicijski poslanci se niso strinjali o tem, ali bi morali politični zaporniki pred amnestijo stopiti pred sodnike. Opozicijska poslanka Nora Bracho je to označila kot povsem nepotrebno, saj bi po njenem mnenju morala amnestija veljati avtomatično za vsa kazniva dejanja, ki jih določa zakon. Provladna poslanka Iris Varela pa je menila, da je pomembno, da obsojenci “priznajo kazniva dejanja, ki so jih zagrešili”, preden bodo zaprli njihove primere, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zakon naj bi podelil amnestijo političnim zapornikom, ki so jih zaprli v zadnjih 27 letih zaradi nasprotovanja vladavini predsednika Nicolasa Madura in tudi njegovega že pokojnega predhodnika Huga Chaveza. Na ulicah prestolnice je v četrtek več tisoč Venezuelcev zahtevalo izpustitev vseh preostalih političnih zapornikov.

Predlog zakona je osrednji del reform, ki jih uvaja začasna predsednica države Rodriguez, odkar so ameriške enote 3. januarja Madura zajele v Caracasu in ga odpeljale v ZDA. Po podatkih skupine za človekove pravice Foro Penal so sicer venezuelske oblasti doslej izpustile več kot 400 zapornikov, medtem ko jih za zapahi ostaja še več kot 600.

Rodriguez, ki je vodenje države prevzela s soglasjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, a pod pogojem, da bo izpolnila zahteve Washingtona glede odprtja dostopa do venezuelske nafte in izpustitve političnih zapornikov, želi s tem končati skoraj tri desetletja državne represije.

V pogovoru za NBC News, ki so ga objavili v četrtek, je zagotovila tudi svojo popolno zavezanost izvedbi svobodnih in poštenih volitev. “V državi bomo imeli svobodne in poštene volitve, ki bodo seveda v skladu z ustavo,” je dejala. Dodala je, da bodo njihov časovni okvir določili v “nacionalnem političnem dialogu”.

Ponovila je tudi, da Maduro “ostaja zakonit predsednik Venezuele” in da sta s soprogo nedolžna. V ZDA namreč proti njima vodijo postopek zaradi domnevne trgovine z mamili.