Poslanci sprejeli novi zakon o kritični infrastrukturi

DZ je na današnji seji z 51 glasovi za in brez glasu proti potrdil predlog zakona o kritični infrastrukturi, ki ga je v obravnavo DZ predložila vlada. Namen novega zakona je prenos evropske direktive, namenjene krepitvi odpornosti ključne infrastrukture, v slovenski pravni red.

Skladno z obstoječim zakonom, ki je bil sprejet leta 2017, je sektorjev kritične infrastrukture osem, danes sprejeti zakon pa nabor razširja na 11 sektorjev. To so energetika, promet, bančništvo, infrastruktura finančnega trga, zdravje, pitna voda, odpadne vode, digitalna infrastruktura, javna uprava, vesolje ter pridelava, predelava in distribucija živil.

Glavni namen novega zakona je prenos evropske direktive, namenjene okrepitvi odpornosti kritične infrastrukture, v slovenski pravni red. Direktiva je bila sprejeta decembra 2022, države članice EU pa so jo morale v nacionalne zakonodaje prenesti do 17. oktobra letos.

Kot so ob predložitvi predloga zakona v javno obravnavo pojasnili na ministrstvu za obrambo, je cilj direktive neprekinjeno opravljanje bistvenih storitev na notranjem trgu za ohranjanje ključnih družbenih funkcij ali gospodarskih dejavnosti in krepitev odpornosti kritičnih subjektov, ki opravljajo te storitve.

Novi zakon vsebuje prenovljen pomen izrazov, ki so terminološko in vsebinsko usklajeni s pojmi iz evropske direktive. Predvideva tudi novo poglavje, ki opredeljuje nacionalni okvir za odpornost kritičnih subjektov, nalaga vladi sprejem strategije za odpornost kritičnih subjektov in nacionalne ocene tveganja za opravljanje bistvenih storitev ter opredeljuje osnovna izhodišča za njuno pripravo in obvezne vsebine obeh aktov.

V strategiji za odpornost kritičnih subjektov se določijo cilji in ukrepi za doseganje in ohranjanje visoke ravni odpornosti kritičnih subjektov v vseh sektorjih kritične infrastrukture.

Nosilci sektorjev kritične infrastrukture bodo morali redno oziroma vsaj na vsaka štiri leta ministrstvu posredovati podatke za posodobitev strategije. Ob vsaki večji posodobitvi bo moralo ministrstvo novo strategijo posredovati v vednost Evropski komisiji.

Kot je v četrtek ob drugi obravnavi zakona v DZ pojasnil obrambni minister Borut Sajovic, s spremembo zakona povečujejo varnost vseh državljanov. “Nadgradnja zakona gre v to smer, da zdaj zagotavljamo, omogočamo storitve, ki bodo omogočale nujno delovanje, in seveda k temu z ustreznim zakonskim aktom zavezujemo državo in pa vse službe, ki bodo dobile jasne, opredeljene in pa konkretne naloge,” je dejal minister.