Poskus izbrisa podeželja iz državnega zbora padel po zaslugi SDS

Na 29. redni seji državnega zbora je bil zavrnjen predlog za začetek postopka spremembe Ustave Republike Slovenije, ki bi med drugim povečal število poslancev s 90 na 92 in ukinil volilne okraje v korist 18 volilnih enot s po petimi poslanci. Predlog, ki ga je podprla koalicija Gibanja Svoboda z Lucijo Tacer na čelu, je predstavljal nevaren korak k centralizaciji oblasti in izbrisu podeželja iz zakonodajnega telesa.

Proti predlogu je glasovalo 31 poslancev, med njimi vsi iz Slovenske demokratske stranke (SDS), poslanci NSi in nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Predlog tako ni dosegel zahtevane dvotretjinske večine, kar pomeni pomembno zmago za demokracijo, lokalno zastopanost in zdravo politično razmerje moči v državi.

Zavajajoč predlog, nevarne posledice

Stališče SDS je v parlamentarni razpravi predstavil Danijel Krivec, ki je opozoril, da se volilna zakonodaja leto dni pred volitvami ne sme spreminjati. Predlog se je sicer skliceval na rezultat posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu, a ta referendum ni vseboval vprašanj o povečanju števila poslancev, ukinitvi volilnih okrajev ali spremembi volilnih enot. Šlo je za zavajanje volivcev in manipulacijo z domnevno voljo ljudstva.

Krivec je spomnil tudi na leto 1996, ko je SDS zbrala več kot 46.000 podpisov za uvedbo dvokrožnega večinskega sistema, ki bi ljudem omogočil neposredno izbiro 88 poslancev. Ta volilni sistem je bil celo potrjen na zakonodajnem referendumu, a ga je takratna leva večina v državnem zboru ignorirala, celo izigrala z izredno ustavno spremembo. To jasno kaže na dvoličnost tistih, ki se danes tako radi sklicujejo na voljo ljudstva.

SDS brani lokalno demokracijo

V razpravi so poslanci SDS poudarili, da bi ukinitev volilnih okrajev pomenila resno zmanjšanje vpliva lokalnih skupnosti pri izbiri svojih predstavnikov. Tomaž Lisec je opozoril, da bi tak sistem favoriziral kandidate iz centrov moči, medtem ko bi podeželje ostalo brez glasu. Andrej Poglajen je izpostavil nevarnost večje centralizacije, Jože Tanko pa je opozoril, da bi takšna ureditev koristila predvsem strankam brez močne terenske mreže, ki bi kandidirale iz enega centra brez stika z ljudmi.

Žan Mahnič je dodal, da bi dvig volilnega praga sicer pomenil stabilnejšo vlado, a mora ta priti z odgovorno volilno reformo, ne pa s parcialnimi, politično motiviranimi potezami. Franc Breznik je znova izpostavil prednosti dvokrožnega večinskega sistema, ki zagotavlja jasno odločitev volivcev, večjo preglednost in odgovornost izvoljenih predstavnikov.

Janša: izbris podeželja ni uspel

Po glasovanju je predsednik SDS Janez Janša na omrežju X zapisal:

“Prvi večji nakup Logarjevih s strani tranzicijske levice za spremembo ustave in izbris podeželja iz državnega zbora se ni posrečil.”

S tem je jasno namignil na politično ozadje poskusa spremembe ustave, katerega cilj ni bila reforma v interesu državljanov, temveč utrjevanje oblasti Gibanja Svoboda in njihovih partnerjev iz tranzicijske levice, ki očitno želijo parlament brez močnega vpliva lokalnega okolja in podeželja.

Zavrnitev predloga za spremembo ustave je pomembna zmaga za lokalno demokracijo in zdravo politično ravnotežje. Gre za dokaz, da SDS ostaja edina politična sila, ki dosledno brani interese podeželja, lokalnih skupnosti in volivcev, tudi v času, ko vlada Roberta Goloba poskuša s političnimi manevri utrditi svojo oblast.

Slovenija ne potrebuje več poslancev iz političnih centrov, temveč več odgovornosti, preglednosti in neposredne povezave med volivci in njihovimi predstavniki. To pa lahko zagotovi le večinski sistem, za katerega se SDS zavzema že desetletja – in ki ostaja edina pot do resnične demokracije.