Porabski Slovenec dobil najvišje priznanje za narodnosti na Madžarskem

Slovenec iz Porabja Alojz Hanžek je prejemnik najvišje državne nagrade na narodnostnem področju, ki jo podeljuje madžarska vlada. Hanžek je z večdesetletnim delom pustil velik pečat v kulturnem, družbenem in skupnostnem življenju Porabja. Za priznanje ga je predlagala Zveza Slovencev na Madžarskem.

Hanžek se je rodil slovenski družini na Gornjem Seniku v Porabju, kjer so govorili porabsko slovensko narečje. Po končani gimnaziji v Monoštru se je vseskozi zavzemal za ohranjanje jezika, kulturne identitete in družbenega življenja slovenske narodne skupnosti.

V dolgoletnem delu je bil več mandatov član občinskega sveta Občine Gornji Senik in Slovenske narodnostne samouprave, kjer je zagovarjal interese lokalne skupnosti. Od začetka 90. let minulega stoletja je aktiven tudi v Zvezi Slovencev na Madžarskem, kjer kot član predsedstva aktivno oblikuje kulturno in družbeno življenje slovenske manjšine.

Ob prejetju nagrade je Hanžek poudaril, da gre za priznanje celotni skupnosti. “To priznanje ni samo zame. Je za vse tiste, s katerimi sem delal, tudi za mlade. Brez njih ne bi nikoli mogli toliko doseči,” je dejal.

Nagrajenec se med drugim posveča ohranjanju kulturnega izročila, kjer med drugim sodeluje pri predstavitvah tradicionalnega borovega gostüvanja, tako na Madžarskem kot v Sloveniji. Borovo gostüvanju vidi kot pomemben del kulturne dediščine, ki ga je treba ohranjati in predstavljati tudi zunaj Poraxbja.

Zelo je aktiven tudi v folklori; 17 let je tako vodil folklorno skupino Zveze Slovencev na Gornjem Seniku, ki velja za enega od nosilcev kulturnega življenja Porabja.

Z osnovnošolci Hanžek deli znanje na področju sadjarstva, uči jih tudi pletenja košar. Ob tem opaža zmanjševanje interesa za tradicionalna znanja. “Lahko povem, da je danes tega zanimanja manj. Prav zato ne smemo pustiti, da te dejavnosti izginejo,” pravi.

Zelo pomembno se mu zdi tudi ohranjanje jezika v vsakdanjem življenju, prenos jezika se po njegovem prepričanju zgodi prav prek vsakdanjih opravil in običajev. “Če ohranimo jezik in običaje, ohranimo sebe,” pravi.

Po Hanžkovih besedah odgovornost za ohranjanje slovenskega in porabskega jezika nosijo predvsem starejše generacije. “Mladi niso krivi, ker ne znajo porabsko ali slovensko. Krivi smo mi starejši. Otroci delajo to, kar vidijo in slišijo,” je še povedal.

C. Š., STA