2 hours ago
5
ARTICLE AD
TOPOŠICA – Zemlja se je sinoči znova oglasila: ob 21.33 so prebivalci Šaleške doline občutili nenaden sunek
Epicenter potresa je bil le štiri kilometre jugovzhodno od Topolšice. Magnituda? “Samo” 1,2 – a dovolj, da so tresljaji predramili več deset ljudi.
PONEDELJEK ZVEČER, 5. MAJ 2025. Topolšica. Večer, kot vsak drug. Ali pa tudi ne. Malo pred pol deseto zveličer je še tiste, ki so že dremali na kavču, nenadoma predramil kratkotrajen, a jasen sunek. Zemlja je zaropotala. Ne prvič, ne zadnjič.
Po uradnih podatkih Agencije RS za okolje (ARSO), natančneje Urad za seizmologijo, se je ob 21.33 zgodil potres z magnitudo 1,2, epicenter pa je bil 4 kilometre jugovzhodno od Topolšice. Tresenje je doseglo III. stopnjo po evropski potresni lestvici EMS, kar pomeni, da so ga čutno zaznali ljudje v bližini – točneje, 49 jih je poročalo ARSO prek obrazca za zaznavanje potresov.
“Samo zazibalo me je”
“Samo zazibalo me je. Sprva sem mislil, da je veter, ampak ni bilo vetra,” pove gospod Milan iz Šoštanja, ki potrese pozna. “Enkrat, ko je treslo bolj konkretno, sem s police pobral tri razbite kozarce. Tokrat ni bilo škode, samo neprijeten občutek.”
Najbolj so sunek občutili v Šaleški dolini, predvsem v višjih nadstropjih blokov v Velenju, Šoštanju in okolici. Premik pohištva? Ne. Tresenje svetilk? Morda. Občutek, da se je tla rahlo zazibalo? Vsekakor.
Po seizmoloških podatkih (poroča ARSO) je bil potres plitek, kar pomeni, da je bil bolj občuten kot sicer primerljivi dogodki na večjih globinah. In čeprav s magnitudo, ki v svetovnem merilu ne doseže niti praga zaskrbljenosti, je bil dovolj slišen. In občuten.
Potresi v Sloveniji? Pogostejši, kot si mislimo
Naj vas magnituda ne zavede. Kot opozarjajo pri ARSO: “Slovenija v povprečju na leto zabeleži od 60 do 70 potresov, ki jih čutijo ljudje, in več sto takšnih, ki jih zaznajo samo instrumenti.”
In res – samo nekaj ur pred topolšiškim potresom so seizmografi zaznali še en dogodek. Ob 11.16 dopoldne je z magnitudo 0,9 streslo pri Logatcu, natančneje 2 kilometra severovzhodno. Ta sunek je čutil – en sam prijavitelj.
Slovenija torej živi s potresi. Vedno je. Od potresa v Ilirski Bistrici leta 1976 pa do močnega potresa v Krškem leta 1917. Spomin živi, a zavedanje pogosto otopi.
Zakaj so tudi šibki potresi pomembni?
Vprašajte seizmologa. Ali pa samo uporabite zdravo logiko. Šibki potresi pomenijo, da se nekaj dogaja. Tektonske plošče se gibljejo, napetosti se sproščajo. Ampak ne vedno v dobro.
“Vsak potres je del večjega geološkega dogajanja. Pogosto gre za mikroprelome, ki sproščajo napetosti in s tem zmanjšujejo verjetnost močnejšega potresa – a ne vedno,” opozarjajo.
In tu se pojavi ključna težava: Čeprav poznamo zgodovino in teorijo, nihče ne zna napovedati naslednjega potresa. Lahko pa se pripravimo.
Kaj storiti, ko se zemlja zatrese?
Civilna zaščita ima jasna navodila. Uporabna, a pogosto prezrta.
– Ko se potres zgodi: zatecite se pod masivno mizo, stran od oken. Ne tecite ven.
– Ko potres mine: preverite plin, elektriko, požarne vire. In druge.
Predvsem pa: ne pozabite. “Najslabše, kar lahko naredimo, je, da se na opozorila navadimo do točke ravnodušnosti,” pravijo pri Upravi RS za zaščito in reševanje, ki opozarja, da morajo biti vrtci, šole in zdravstvene ustanove vedno pripravljene tudi na močnejše scenarije.
Tokrat blago. Kaj pa naslednjič?
Morda se sliši dramatično, ampak je res. Vsak tresljaj – tudi tak, ki samo zaziba kavč in dvigne obrvi – je opomnik. Da smo majhni. Da narava ni statčna. Da se zgodovina ne piše le v knjigah, ampak tudi v tresljajih.
Topolšica. Majhen kraj, tokrat na seizmološkem zemljevidu. Zgodilo se je ob 21.33. Ni bilo veliko. A bilo je dovolj.
In če smo se ob tem vprašali: “Kaj pa, če pride naslednji močnejši?” – potem je bil opomnik uspešen.
Pripravil: N. Z.
Vir: ARSO
The post Ponoči nas je streslo, ste čutili? Tu je bilo žarišče first appeared on NaDlani.si.
English (US)