Ponoči kradejo čevlje in nahrbtnike

Omar je zabredel v težave zaradi svojega dela v pravosodju. »V Pešavarju, pakistanski provinci na meji z Afganistanom, sem delal kot tožilec. Imel sem opravka s teroristi in tihotapci prepovedanih drog, ki v tistih krajih vodijo prave mafijske kartele. Začeli so mi groziti, ni mi preostalo drugega, kot da zbežim,« je 26-letnik v ponedeljek zvečer v izvrstni angleščini pripovedoval pod lopo monumentalnega vhoda v Staro pristanišče na Trgu Santos.

V ponedeljek proti večeru je bilo vzdušje na Trgu Libertà skorajda praznično. Iz zvočnika se je razlegala glasna, vesela glasba, skupina mlajših moških in skavtov v krojih je pela in rajala v kolu. Od časa do časa se je kdo opogumil, stopil na sredino kroga zabavljačev in pokazal svoje plesne veščine. »Beguncem danes hrano strežejo prostovoljci iz Mantove,« je povedal Gian Andrea Franchi, Lorenin soprog, ki se je potikal po trgu in nadzoroval dogajanje. »Razdeljevanje hrane je v domeni humanitarne organizacije Fornelli resistenti,« je razložil. Krožnik hrane vsak večer prejme do 250 ljudi, novih prišlekov je med njimi od 40 do 60. Večina se jih v Trstu sicer ustavi le dan ali dva, nato pa z vlakom nadaljuje pot.

Ker je razpoložljivih mest v skavtskem hostlu na Božjem Polju in v Domu Malala pri Fernetičih premalo, je v zadnjih tednih brez strehe nad glavo skoraj 200 ljudi. Nekateri začasno zatočišče najdejo v prenočišču v Ulici sant’Anastasio ali v solidarnostni čakalnici Spazio 11 v Ulici Udine. Moški posamezniki pa večinoma spijo pod oboki monumentalnega vhoda v Staro pristanišče.

»Okoli sto nas je vsak večer tukaj,« je ob našem obisku razložil moški iz Nepala, ki je s skupino rojakov kartal na odeji na tleh. Smrad po seču in iztrebkih je bil neznosen, naokrog so ležali kupi odpadkov vseh vrst. »V Nepalu sem kupil vizo za Evropo. Agent mi je obljubil delovno vizo. Plačal sem 9000 evrov, pa me je pretental in mi uredil dovoljenje za turistični obisk Hrvaške,« je povedal sogovornik, ki je iz Nepala v Zagreb priletel prek Dubaja, nato pa pot do Trsta nadaljeval peš.

»Vsako noč kradejo,« je pogovor prekinil drug moški iz skupine državljanov Nepala. »Tatovi pridejo iz opuščenih skladišč v Starem pristanišču. Enkrat zmanjka par čevljev, drugič spalna vreča ali, še slabše, nahrbtnik.«

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku