Ponekod spet zacvetele češnje

V Brdih so po letošnjem vročem in sušnem poletju septembra zacvetela nekatera češnjeva drevesa. »Pojav je nenavaden in zanimiv. Gotovo pa ni koristen,« pravi profesorica Valentina Usenik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Neobičajno obnašanje rastlin ni omejeno le na češnje in Brda. Na Goriškem so opazili tudi cvetoče jablane, seznanili pa so nas celo z macesnom, ki ponovno poganja, kakor spomladi.

Agronom Miloš Čotar pojav povezuje z dolgimi obdobji suše. »Poleti drevo že diferencira celice za spomladansko cvetenje, nato pa, ko pride dež in padejo temperature, lahko vzcveti, namesto da bi počakalo do pomladi,« pojasnjuje.

Predsednik Združenja sadjarjev Brda Radovan Jelina razlaga: »O tem problemu govorimo zadnje tri, štiri sezone. Prej se to ni dogajalo. Bo pa verjetno postal problem v naslednjih letih«. Septembrsko cvetenje se bo namreč neizbežno ustavilo, listi in cvetovi bodo odpadli, škoda pa je že narejena. Pridelek prihodnje leto bo zato lahko manjši.

Strokovni izraz za pojav je prolepsis, pojasnjuje Valentina Usenik. Takšna leta niso brez primere. Fenomen se praviloma pojavi po dolgotrajni suši ali obdobjih zelo visokih temperatur, ki pomenijo hud stres za rastlino, nato pa sledi normalizacija razmer. »Rastlina sušno obdobje zazna kot mirovanje oziroma dormanco, kot da bi šla skozi proces, ki se sicer dogaja pozimi. Ko se to stresno obdobje konča, pa se začne obnašati, kot da je pomlad: odprejo se brsti in iz njih pokukajo cvetovi,« razlaga.

Cvetovi, ki naj bi se odprli prihodnjo pomlad, so se v brstih razvijali že od sredine junija. Rastlina pa je predčasno dobila signal, da je obdobja mirovanja že konec. »Problem je, da cvetov, ki se odprejo zdaj, spomladi ne bo,« pravi Usenik. Razvoj cvetov v brstih je proces, ki traja približno devet mesecev. Od junija do septembra so se razvili predvsem zunanji deli cveta, čašni in venčni listi, najpomembnejša dela, pestič in prašniki pa se razvijejo šele proti koncu. Zato pri tem prezgodnjem cvetenju ne more priti do oploditve. Kolikšna bo škoda prihodnje leto, je odvisno predvsem od tega, koliko brstov se je odprlo. »Če se jih je odprlo le nekaj, lahko prihodnjo pomlad še vedno pričakujemo cvetove in plodove. Če se je odprla večina, pa spomladi ne bo dovolj cvetov,«pojasnjuje profesorica.

»Takšna poletja, kot so zdaj, lahko naredijo ogromno škode, ki si je sploh ne predstavljamo,« pravi Usenik. Kar lahko človek naredi za preprečevanje teh neželenih pojavov, sta predvsem ustrezno varstvo rastlin, se pravi raba fungicidov, da se poleti ohrani zdravo listje, in namakanje. »Zavedati se je treba, da se že ob obiranju češenj oziroma takoj po njem začne skrb za naslednjo letino. Karkoli naredimo, da je rastlini bolje, pomaga tudi naslednji letini,« zaključuje sogovornica.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.