POMISLEKI: Tudi v Čilu prihaja na vrh skrajna desnica

Latinska Amerika ostaja v središču pozornosti, kjer je prej kar dolgo časa ni bilo, ker pač ni bila mar Washingtonu. Pa ni v središču samo zato, ker se je zanjo začel kar preveč zanimati ameriški nepremičninski mogotec, zdaj tudi predsednik države Donald Trump, ampak zato, ker se vesoljnemu trumpizmu prilagaja tudi zahodna polobla, če ne že kar vsa zemeljska obla.

V nedeljo (16. novembra) je postalo jasno, da se trumpistični podobi sveta spet približuje tudi Čile, ki je zadnjih nekaj let ostajal v ozadju. Iz Santiaga je bilo kaj več slišati kvečjemu ob omembah sto tisočev iskalcev sreče in možnosti za preživetje, ki so povečini prihajali iz obubožane Venezuele. Pa ob novicah o kriminalu, kakor ga prej v ozki deželi pod Andi, ki sega od skrajnega juga do skoraj polovice južne Amerike, nikoli ni bilo toliko, kakor ga je zadnje čase.

V Čilu so imeli v nedeljo volitve, ki so sicer na videz podelile prvo mesto komunistični kandidatki za predsednico Jeannette Jara, v sedanji vladi Gabriela Borica je imela kar vplivno funkcijo ministrice za delo, v nedeljo pa je dobila skoraj 27 odstotkov glasov. V drugem krogu pa se bo zmagovalka prvega kroga pomerila z drugouvrščenim tekmovalcem iz prvega kroga, piše se José Antonio Kast, za mesto prvega v državi se poteguje že tretjič. Tri odstotke manj glasov je dobil kot Jeannette Jara, v resnici pa ima za drugi krog ob sebi vso desnico, Jara pa samo komuniste, ki so prav v Čilu edini v Latinski Ameriki zares preživeli burne čase po padcu berlinskega zidu.

José Antonio Kast je nemškega rodu, najmlajši, deseti otrok je iz trdne katoliške družine. Njegova mama in oče, takrat še nemški vojak, član nacistične stranke, sta iz Nemčije pribežala v južno Ameriko ob koncu druge vojne. Njun starejši sin Michael je bil minister pri Augustu Pinochetu, žalostno slavnem generalu, ki je 11. septembra leta 1973 strmoglavil tedanjo socialistično vlado Salvadora Allendeja in pobil veliko Čilencev. José Antonio Kast predava, da je Pinochet v Čile prinesel demokratično tranzicijo in poskrbel za razvoj.

Kot pomembnega za čilski razvoj se Pinocheta spominja José Antonio Kast, ki ga na vrhu države pričakujejo v začetku prihodnjega leta. Samo še drugi krog predsedniških volitve ima pred seboj, ta bo na vrsti 14. decembra. Ker pa so mu podporo že izrekli desni tekmeci iz prvega kroga, se mu ni bati poraza. Desnica je sicer zmagala tudi na parlamentarnih volitvah, poslej se ji obeta popolna prevlada v Čilu, ki mu je zadnja štiri leta vladal Gabriel Boric z levega političnega krila. Boric je podpiral Jeannette Jara, bila je njegova ministrica, pričakoval je njeno obilno zmago, pa se je v nedeljo končalo precej klavrno za vso čilsko levico in levo sredino. Jara si je vladne izkušnje pridobivala že pri nekdanji predsednici Michelle Bachelet.

V Čilu so vajeni načela nihala, ki spremlja njihovo politiko že zelo dolgo, levica je večkrat zamenjala desnico, potem desnica levico. Pričakovana zmaga Kasta pa bi lahko bila dolgoročno usodna. Dogaja se namreč v času, ko je v sosednji Argentini na oblasti libertarec, migrantski sin italijansko-hrvaških korenin Javier Milei, v Združenih državah Amerike Donald Trump, ki je Mileiu namenil dvajset milijard dolarjev za rešitev iz gospodarskega brezna. V Salvadorju vlada desni skrajnež palestinskega rodu Nayib Bukele, k njemu v najbolj moderne in največje zapore Trump množično pošilja migrante.

Tudi José Antonio Kast obljublja, da bo izgnal več kot 337 tisoč ilegalnih prišlekov, ki so povečini iz Venezuele prišli v Čile v zadnjih letih. Napoveduje tudi gradnjo zidov, kakršne je zgradil Trump na meji z Mehiko, pa tudi zaporov, kakor jih je v Salvadorju postavil Bukele. Oznanja tudi, da bo drugi krog predsedniških volitev 14. decembra v resnici plebiscit o prihodnjem razvoju Čila, obračun z levico, ki je pod Boricem potisnila državo v vzvratno prestavo.V nedeljo je 59-letni Kast že tretjič nastopil na predsedniških volitvah. Če se ne pripeti kaj posebej radikalnega, bo prvi skrajni desničar v predsedniški palači Moneda po Augustu Pinochetu, ki je vladal od 1973 do 1990.

José Antonio Kast in njegova žena María Pía Adriasola imata devet otrok, pripadata pa konservativnemu katoliškemu gibanju Schoenstatt. Oba zavračata namige, da sta ultra desničarja.