Polovica bi jih v iskanju za dobro službo odšla v tujino

Kaj pričakujejo v prihodnosti in kako vidijo svoje delovno mesto in kariero, je Robi Kališnik iz podjetja Intercal vprašal zasavske dijake. “Skoraj polovica jih je odgovorila, da se vidijo v tujini. Pomembno je, da vedo, da so priložnosti tudi v njihovem domačem kraju v različnih panogah. Tudi v našem podjetju potrebujemo kadre, ki niso neposredno povezani le s proizvodnjo, ampak tudi z upravljanjem podjetja.” 

Gašper bi raziskoval vesolje, Iva in Lara bi imeli svoje podjetje – v Zasavju

Kaj si želijo v prihodnosti, so nam povedali dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Da bi raziskoval vesolje, je želja Gašperja Viranta: “Ker me to zanima, bi rad razvijal tehnologijo za raziskovanje vesolja. Se mi zdi, da priložnosti na tem področju so, saj v svetu poteka neke vrste vesoljska tekma. Poleg tega je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije.” Kot je še poudaril, meni, da bi Trbovlje lahko bilo mesto zanj, “saj imamo Dewesoft in druga visoko tehnološka podjetja”. Da pa bi se odločil za delo v nekem podjetju, mora biti to ambiciozno ter poslušati njegova mnenja in ideje. “Imeti morajo tudi dobro malico,” je še dodal dijak.

Tudi Iva Goršek zase vidi priložnost v Zasavju. Njena želja je, da bi lahko zgradila dom za starejše. “Rada bi naredila spremembo. V mojem domu bi lahko ljudje ostali tu, kjer so odraščali in mislim, da si tudi zaslužijo biti del širše skupnosti, v kateri se počutijo dobro.” Sama sicer že eno leto dela v domu za starejše, kjer pri ljudeh pogreša več čuta za soljudi in empatije.

Svoje podjetje bi ustanovila tudi Lara Šmuc. Konkretnega cilja sicer še nima, ve pa, da si želi nuditi pomoč ljudem. “Na današnjem dogodku sem izvedela, da se moraš za dosego cilja potruditi in ne obupati.” Da bi se odločila za delo v nekem podjetju, bi morala tam biti v ospredju dobra komunikacija in prijaznost zaposlenih.

V prihodnost s poznavanjem želja mladih

Prejšnji teden je v trboveljskem delavskem domu potekal dogodek, na katerem so se srečali dijaki in zasavski delodajalci, ki ponujajo pester nabor delovnih mest. Za srečanje je s pomočjo mladinskih centrov poskrbela Regionalna razvojna agencija Zasavje (RRA), ki bdi nad Centrom za pravični prehod. “Naša ključna želja je, da se čim več mladih vključi v pogovore o prihodnosti. In tudi, da imajo na drugi strani dobre sogovornike, ki so jih pripravljeni v njihovih ambicijah in željah tudi podpreti,” je poudarila Anja Šerc, direktorica RRA. Namen dogodka pa, kot pravi, da se skupaj pogovarjajo o priložnostih. “Ne o tem, kaj se ne da, ampak predvsem, kaj vse se da narediti. Glede na podjetja, ki so sodelovala na dogodku in zanimanje mladih menim, da so priložnosti zelo žive in v ospredju pogovorov v Zasavju.”

Anja Šerc, direktorica RRA Zasavje

Dobre ocene niso vse

Da so lahko del takšnih pogovorov o prihodnosti, veseli Matejo Cvikl iz litijske Predilnice. “Tako imamo priložnost spoznati mlade v njihovem okolju, ki je izhodišče za razvoj sposobnosti in talentov.” Ves čas jo v življenju spremlja vtis, da mladi mogoče samo čakajo na priložnosti. “Nekje v ozadju je misel, da je dovolj, če naredijo šolo z dobrimi ocenami, potem pa so prosti. Sporočilo našega podjetja pa je, da lahko čas šolanja izkoristijo tudi za razvoj drugih talentov, ki jim bodo nekoč na delovnem mestu koristili. Mogoče kateri od njih še bolj kot kakšno šolsko znanje.”

S tem se strinja tudi direktor zagorskega mladinskega centra Marko Pavlovič, ki je sodeloval pri organizaciji dogodka. Kot pomembne je označil tudi mehke veščine, kot so komunikacija, razumevanje načina dela v organizacijah, vodstvene sposobnosti. “Bolj kot se mladi vključujejo v neformalno obliko dela, bolj so pripravljeni na kariero in življenje.” Pri tem je naštel študentska dela, prostovoljstvo, sodelovanje z mladinskimi centri in drugimi organizacijami, članstvo v različnih društvih. Sicer pa razvoj regije iz premogovniške v visoko tehnološko, zeleno in nizko ogljično vidi v sodelovanju lokalne skupnosti, katere del so tudi mladi. “Želimo, da se aktivno vključijo v proces razvoja Zasavja in da se prihodnost gradi v dialogu z njimi. Na dogodku so lahko od delodajalcev slišali, kakšne priložnosti imajo in si tako lažje predstavljali prihodnost. Delodajalci pa so na drugi strani lahko slišali, kako mladi razmišljajo danes – to je precej drugače kot je bilo včasih.”