Polne plaže, gneča in vse več turistov: hrvaški kapetan opozarja, da Jadran tega ne bo prenesel

Na Hrvaško se vsako leto odpravi tudi ogromno Slovencev, toda dolgoletni hrvaški kapetan opozarja, da ima Jadran svoje meje. Več turistov, plovil, apartmajev in nočitev sicer pomeni več prihodkov, a tudi več gneče, večji pritisk na otoke in slabšo izkušnjo za goste.

HRVAŠKA – Kdor je letos dopustoval na hrvaški obali, je marsikje težko spregledal gnečo. Polne plaže, prometni zastoji, zasedene marine in visoke cene so postali del poletne slike številnih priljubljenih krajev.

Turisti prihajajo po mir, dobijo pa gnečo

Prav na to zdaj opozarja tudi hrvaški kapetan Milo Miklaušić, ki ima za seboj več kot 30 let plovbe. Prepričan je, da Hrvaška ne bi smela uspeha turizma meriti samo po številu prihodov in nočitev. Kapetan izpostavlja zelo preprost problem: gost pride na otok ali obalo zato, da bi užival v morju, miru in drugačnem ritmu, nato pa ga pričakajo množice ljudi, čakanje in občutek, da je vse postalo predrago. Po njegovem zato ni ključno, koliko turistov pride na Hrvaško, ampak s kakšnim občutkom se vrnejo domov.

Če si dopust zapomnijo po lepem morju in dobri izkušnji, se bodo vračali. Če pa ga povezujejo predvsem z gnečo, čakanjem in visokimi cenami, lahko naslednjič izberejo drugo destinacijo.

Otoki niso brez meja

Na prvi pogled se Jadran zdi skoraj neskončen, toda v praksi ni tako. Marine imajo omejeno število privezov, otoki omejene količine vode in energije, ceste in pristanišča pa svoje zmogljivosti. Več turistov zato ne pomeni samo več zaslužka, ampak tudi večjo obremenitev infrastrukture in prostora. To še posebej občutijo manjši otoki, kjer se lahko v vrhuncu sezone število ljudi močno poveča, prostor pa ostane enak.

Kaj to pomeni za nas, ki hodimo na Hrvaško?

Za slovenskega gosta je vprašanje zelo preprosto: ali bo dopust na Jadranu čez nekaj let še vedno pomenil mir, čisto morje in prijetne kraje ali predvsem polne plaže, promet in čakanje? Kapetan opozarja, da lahko destinacija zaradi lastnega uspeha postane manj privlačna. Hotel je mogoče obnoviti, cesto razširiti in marino povečati. Veliko težje pa je povrniti uničen naravni prostor, značaj otoka ali občutek miru, zaradi katerega turisti sploh prihajajo.

Rešitev ni nujno manj turizma

Miklaušić ne pravi, da bi morali turiste odganjati. Nasprotno, meni, da bi morala Hrvaška turistom ponuditi boljšo izkušnjo in ne zgolj loviti vedno novih rekordov. Del rešitve vidi v daljši sezoni. Če bi več gostov prihajalo spomladi in jeseni, ne samo julija in avgusta, bi bile obala, ceste in otoki manj obremenjeni. Turist pa bi lahko Hrvaško doživel brez največje gneče.

Kapetan posebej poudarja tudi zaupanje. Gostu ni pomembno samo, koliko plača, ampak tudi, kaj za ta denar dobi. Pri navtičnem turizmu to pomeni zanesljiv privez in dobro storitev, pri običajnem turistu pa čist kraj, normalno dostopnost, kakovostno ponudbo in občutek, da je dobrodošel. Če tega ni, lahko Hrvaška turistične rekorde še vedno podira, vendar bodo gostje postopoma iskali druge kraje.

Po kapetanovem mnenju bi morala Hrvaška do leta 2030 manj razmišljati o tem, kako privabiti še več turistov, in več o tem, kako ohraniti Jadran takšen, da se bodo gostje želeli vračati.

Vir: Morski.hr

Napisal: K. J.

<p>The post Polne plaže, gneča in vse več turistov: hrvaški kapetan opozarja, da Jadran tega ne bo prenesel first appeared on NaDlani.si.</p>