Politika smo ljudje in odgovornost do ljudi jemljem resno

Matejo Zupan Josipović, poslanska DZ RS

Mateja Zupan Josipović je poslanski mandat prevzela konec preteklega leta, praktično čez noč, a se je v delo Državnega zbora podala z veliko energije in jasnim občutkom odgovornosti. V intervjuju je odkrito spregovorila o hitrem vstopu v parlamentarno delo, o razočaranjih nad politično kulturo, pa tudi o tem, zakaj kljub kratkemu mandatu verjame, da je mogoče narediti pomembne premike. Kot Domžalčanka poudarja pomen povezovanja lokalnega in državnega, zagovarja spoštljiv dialog, večjo vključenost ljudi v demokratične procese ter jasno vizijo odprte in varne Slovenije za prihodnje generacije.

Mandat poslanke si prevzela konec preteklega leta, kako si osebno doživela ta hiter vstop v Državni zbor?
Bilo je veliko pozitivno presenečenje. Zavedala sem se, da bom s tem moj ustaljen urnik malo postavila na glavo. Rada imam spremembe, saj so to priložnost za rast. Z velikim veseljem sem zagrizla v to jabolko in se poleg poslanskega dela vključila tudi v štiri odbore, in sicer Odbor za notranje zadeve, Odbor za zadeve EU, Odbor za finance in Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, kjer redno spremljam aktualne zadeve in veliko prebiram in raziskujem, saj se le tako lahko vključim v aktivnosti odborov.

Kaj te je v prvem mesecu poslanskega dela najbolj presenetilo – pozitivno ali negativno?
Za politiko se verjetno ne bi nikoli odločila, če nas prejšnja vlada s svojimi neustavnimi in  nesmiselnimi odloki ne bi spravila na ulice. Nas zapirala. Posledice so še danes žive. Kar spomnimo se, ko so nas ponovno spustili v življenje in so psihološke potrebe kar ekshalirale.  Spomin na to, da je ogromno otrok posledično potrebovalo pomoč psihoterapevta, je še kako živ. Prav tako odrasli. Tega si enostavno ne želim več!
Moram pa priznati, da mi je delo poslanke všeč. Veliko je branja, spremljanja aktualnega dogajanja v družbi. Delo je izredno dinamično, kar mi ustreza. Sem pa razočarana nad odnosi v parlamentu. Parlament je prostor, kjer se razpravlja in nikakor ni prostor, kjer se žali in obmetava z vsem mogočim. Na tak način smo zelo slab zgled državljanom. Tukaj bi si v prihodnje želela več kulturnega dialoga in razpravljanja. Priložnost bo že kmalu, na prihajajočih volitvah.

Kako se je spremenil tvoj pogled na politiko zdaj, ko si jo spoznala ne več toliko iz ozadja, ampak iz prvih vrst?
Politika smo ljudje. Skozi delovanje za ljudi pokažeš, kakšen v resnici tudi si. To so tvoja dejanja, tvoja komunikacija, tvoj pogled na delovanje družbe. Sem kar sem. Rada delam z ljudmi in za ljudi. V delu neizmerno uživam. Zato tu vidim v prihodnje še veliko dela. Tudi v lokalnem okolju.

Ker je mandat časovno zelo omejen – po katerih merilih boš sama ocenila, da si ga dobro izkoristila?
»Sleep faster«. Vključujem se povsod kjer je mogoče. Tako na terenu, kot v parlamentu. Ker sem se priključila praktično ob koncu mandata, sem si rekla: 100 na uro v akcijo, potem pa kar bo pa bo.

Kaj bi si želela, da bi ob koncu mandata lahko rekla: »To mi je uspelo, kljub kratkemu času«?
Prihoda v parlament res nisem načrtovala. Zgodilo se je praktično čez noč. Zato sem se priključila aktivnostim, ki so v tem času potekale. Dolgotrajna oskrba je bila eden pomembnejših projektov. Zanimalo me je, kako se je obnesla v praksi. Ljudje so navdušeni, čakajo pa nas v zvezi s tem administrativni izzivi, ki pa se tudi že odpravljajo.

Omenila si odbore, v katere si že vključena, zakaj ravno ti odbori?
S prevzemom poslanske funkcije glede odborov nisem imela veliko izbire, saj sem jih »podedovala« po mojem predhodniku g. Branku Zlobki, ki je nastopil kot nov minister za notranje zadeve. Moram pa priznati, da so to področja, ki bi jih tudi sama izbrala. Bi me zanimal tudi Odbor za socialo in Odbor za šolstvo, saj kot mati dveh šoloobveznih otrok lahko iz izkušenj dovolj doprinesem.

Če pogledaš iztekajoči se mandat Državnega zbora kot celoto – katere odločitve ali usmeritve vidiš kot najbolj pozitivne za stranko Svoboda?
Imam to srečo, da sem v delovanje stranke vpeta že od samega začetka, zato dobro vem, kako smo delali in s kakšno miselnostjo smo se lotevali nalog. Pri vsaki aktivnosti smo se znova vprašali, kaj smo naredili dobro, kje so še priložnosti za izboljšave in kako lahko stvari naredimo bolje za ljudi. Prav ta nenehen razmislek in pripravljenost na spremembe se po mojem mnenju odražata tudi v konkretnih dosežkih iztekajočega se mandata. Med pomembnejšimi bi izpostavila vzpostavitev podaljšane roke Doma upokojencev Domžale – enote Samostan Mala Loka, kar je izjemno pomembno tako za uporabnike kot njihove svojce in iskreno upam, da bo kmalu zaživela. Zelo pomemben korak je bil tudi razpis Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, objavljen julija lani, v skupni vrednosti kar 160 milijonov evrov za sofinanciranje investicij v vrtce in šole v letih 2026 in 2027. Gre za največji tovrstni razpis v zgodovini slovenskega šolstva, pri čemer je ključno, da niti ena slovenska regija ni ostala brez podpore. V Domžalah smo s temi sredstvi uspeli zagotoviti financiranje za rekonstrukcijo vrtca Urša v višini 1.683.799 evrov ter za Osnovno šolo Roje v višini 1.074.228 evrov. Pomemben socialni ukrep, ki ga velja omeniti, je tudi božičnica za vse zaposlene, saj predstavlja jasno sporočilo o vrednotenju dela. Velik korak naprej pomeni uvedba dolgotrajne oskrbe, ki v praksi že deluje v korist ljudi, čeprav se še vedno soočamo z določenimi administrativnimi ovirami, ki jih aktivno odpravljamo, da bo sistem čim prej v celoti zaživel. Eden najzahtevnejših izzivov tega mandata je zagotovo zdravstvena reforma, ki je bila nujno potrebna prenove. Vanjo smo zagrizli in v tem procesu bomo vztrajali, saj gre za temeljni steber socialne varnosti. Ob vsem tem pa ne gre spregledati tudi obsežnih vlaganj v infrastrukturo, kjer se po vsej državi veliko gradi, kar je dolgoročno ključno za razvoj in kakovost življenja.

Kje bi si želela več poguma ali jasnejših odločitev, tudi tik pred koncem mandata?
Ravno bom osvojila način dela poslanke, ko bo mandata konec. Želela bi si še eno priložnost, kjer bom lahko takoj pognala motorje.

Kaj bi po tvojem mnenju morali poslanci ob koncu mandata ljudem povedati odkrito – brez političnega olepševanja?
Menim, da bi moral poslanec biti enak skozi ves mandat delovanja. Treba je delovati odkrito, transparentno, znati je treba poslušati. Vsak poslanec si izbere svojo pot in ljudstvo je tisto, ki oceni. Na tem mestu bi si želela, da bi se državljani naše lepe Slovenije zavedali, da živimo v demokratični državi in ljudstvo voli zakonodajno telo, zato bi bila izredno vesela, da bi se ta zavest zbudila v nas in da bi v večjem številu odšli na volitve.

Svoboda je relativno mlada stranka – kakšne so prednosti in kakšni izzivi dela v takšni politični skupini?
Svoboda je nastala praktično čez noč in posledično je bilo nemogoče pričakovano, da stranka z vsemi delavnimi procesi stoji čez noč. Zato smo samo delali in delali, stikali glave in delali. Poskušali smo držati delovanje znotraj stranke in stik s terenom. Zato lahko danes rečem, da smo naredili veliko, pa še vedno bi lahko naredili več. Lahko rečem, da imamo predsednika, ki je močnega duha, vztrajen, srčen in tudi zelo strog. Zato se tudi vsi, ki v stranki delujemo zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo do ljudi.

Kot Domžalčanka – kako ocenjuješ Domžale danes, tako z vidika prebivalke kot političarke?
Preden sem se preselila v Domžale, sem živela v Kopru. Doživela sem Koper prej in potem. Videla sem, kako se z voljo do dela in pridnimi rokami, lahko veliko naredi. Ljudje smo bili ponosni na okolje kjer smo živeli. Menim, da bi se v Domžalah lahko naredilo bistveno več. Na voljo so bila EU sredstva, lahko bi počrpali več sredstev in jih namenili za razne projekte, infrastrukturo, mlade.

Katere konkretne domžalske projekte ali teme si že naslovila v parlamentu oziroma jih še načrtuješ?
Ko sem vstopila v parlament je zaživel projekt dolgotrajne oskrbe. Takoj sem se odpravila na teren, da preverim iz prve roke, kako je zaživel. Obiskala sem Center za socialno delo in oba domova za starejše v Domžalah. Povsod projekt pozdravljajo in ko bodo odpravljene še zadnje administrativne ovire, bomo lahko res ponosni na ta projekt.

Kako lahko poslanka učinkovito zastopa lokalne interese, ne da bi pri tem izgubila širšo državno perspektivo?
Učinkovito zastopanje lokalnih interesov se po mojem mnenju začne pri stalni in iskreni povezanosti z lokalnim okoljem. Redni terenski obiski, pogovori z občankami in občani, civilnimi iniciativami ter lokalnimi podjetji omogočajo, da poslanka razume resnične potrebe ljudi in jih ne obravnava zgolj skozi statistiko ali dokumente. Ključno pa je, da vprašanj, ki se odprejo na lokalni ravni, ne obravnavamo izolirano, temveč jih znamo prenesti v širši, državni kontekst in razumeti, kako se povezujejo z nacionalnimi politikami in cilji. Pomembno vlogo ima tudi delo v parlamentarnih odborih, kjer se lahko lokalne teme smiselno vključujejo v zakonodajne predloge in razprave, tako da lokalni izzivi prispevajo k bolj kakovostnim in celovitim rešitvam na državni ravni. Pri tem se mi zdi nujna tudi transparentna komunikacija z javnostjo, saj je treba jasno pojasniti, zakaj so posamezni lokalni projekti pomembni ne le za določeno okolje, temveč tudi za širšo skupnost. Nenazadnje pa učinkovito zastopanje lokalnih interesov zahteva sodelovanje – tako z drugimi poslanci kot s strokovnjaki z različnih področij. Prav medregijsko in strokovno povezovanje širi pogled, preprečuje ozko usmerjene odločitve ter omogoča premišljene in uravnotežene rešitve, ki so v korist tako lokalnih skupnosti kot države kot celote.

Kaj bi moralo biti v lokalnem okolju drugače in kdo ima pri tem ključno vlogo?
Če želimo, da se lokalno okolje razvija v pravo smer, moramo najprej razumeti, da za to ni odgovoren le en akter, temveč celotna skupnost. Ključno vlogo imajo že sami občani, saj prav z udeležbo na volitvah, sodelovanjem na javnih razpravah in z aktivnim podajanjem pobud sooblikujejo lokalne odločitve in dajejo legitimnost smeri razvoja občine. Pomembno odgovornost nosijo župani, ki so osrednja figura lokalnega okolja, saj vodijo občinsko upravo, zastopajo občino navzven ter usmerjajo razvojne projekte in dolgoročno vizijo. Ob tem imajo pomembno vlogo občinski svetniki, ki s sprejemanjem ključnih odločitev, kot je občinski proračun, ter z nadzorom nad delom župana in občinske uprave skrbijo za ravnotežje in demokratičnost odločanja. Ne smemo pa pozabiti niti na zaposlene v občinski upravi, saj so prav oni tisti, ki vsakodnevno zagotavljajo delovanje sistema in izvajanje sprejetih odločitev. Izjemno pomemben del lokalnega okolja je tudi civilna družba, ki s svojim delovanjem bogati družbeno življenje v občini na področjih kulture, športa, varstva okolja in solidarnosti ter pogosto odpira teme, ki bi sicer ostale spregledane. Posebno mesto imata tudi gospodarstvo in obrt, saj imajo Domžale bogato obrtniško tradicijo, ki je bila nekoč zelo razvita in predstavlja pomemben potencial tudi za prihodnji razvoj. Vse našteto pa se znova vrača k občanom, ki so s svojo aktivnostjo, sodelovanjem in pripravljenostjo na dialog tisti, ki lahko lokalno okolje naredijo bolj odprto, povezano in usmerjeno v skupno dobro.

Kakšen je tvoj pogled na zastopanost žensk v slovenskem parlamentu? Smo na pravi poti?
Zastopanost žensk v parlamentu je dobra, saj kaže na večjo enakopravnost spolov v političnem odločanju. Kaže na raznolikost pogledov in kakovostnejšem sprejemanju odločitev.

Kaj bi svetovala mladim, še posebej mladim ženskam, ki razmišljajo o vstopu v politiko?
Bom izhajala kar iz sebe: Izobražujte se in bodite aktivne. Sodelujte v organizacijah, bodite prostovoljke. Predvsem pa verjemite vase, v svoje ideje, pobude in izkušnje, ki so izrednega pomena. Bodite pogume in vztrajne, saj je pomembno, da nas ne ustavi že prva ovira.

Kdo je Mateja Zupan Josipovič zasebno?
V prvi vrsti sem mama dvema šoloobveznima otrokoma, radovedna raziskovalka znanja in strastna bralka. Obožujem morje. Verjamem, da je življenje vseživljenjsko potovanje, kjer skozi izkušnje rastemo in se razvijamo. Ravnotežje najdem na golf igrišču, sprehodih in v tihih trenutkih s kako dobro knjigo.

Od kod želja po vstopu v politiko – zakaj politika?
Pred vstopom v politiko sem bila v podjetniškem svetu, kjer je bil dan enak dnevu. Nesmiselni odloki in vse v povezavi s tem me je pripeljalo do tega, da sem v politiko vstopila z željo, da delam v korist ljudi in da zastopam vrednote pravičnosti, enakopravnosti in dialoga. In za to se bom zavzemala tudi v prihodnje.

Če bi lahko spremenila eno stvar v načinu delovanja Državnega zbora, kaj bi to bilo?
Ničelna toleranca do verbalnega nasilja in nespoštljivega dialoga.

Kakšno Slovenijo si želiš za naslednje generacije?
V Sloveniji si želim odprto, demokratično in pluralno družbo, ki temelji na spoštovanju človeka. Želim si, da bi se ljudje počutili svobodne in varne. Da bi politiki uspeli ustvariti okolje, kjer bi se ljudje počutili pripadne, ustvarjalne.

Kakšni so tvoji cilji za naprej?
Moj prvi cilj je uspešno kandidirati na državnozborskih volitvah, ki so pred nami. Pri tem je ključno, da v Sloveniji okrepimo vrednote, kot so svoboda, spoštovanje, ničelna toleranca do verbalnega in vsakršnega nasilja, da vključujemo vse generacije in družbene skupine. Verjamem v moč dialoga, verjamem v pogovor in v to, da se rešitve rojevajo takrat, ko si znamo prisluhniti. Zato si želim, da so ljudje slišani, da pridobim njihovo zaupanje in glas, da lahko nadaljujem svoje delo v novem poslanskem mandatu. Bi si pa tokrat res želela oddelati kot poslanka cel mandata, ker bo tudi moje delo bistveno lažje in učinkovitejše, kot da pridem v parlament ob koncu mandata.