Politične nasprotnike zmeral s fašisti, danes zgrožen, ker nekdo isto reče o njemu

V zadnjih tednih smo priča zaporedju čustvenih izbruhov in političnih potez premierja Roberta Goloba, ki razkrivajo globoko zakoreninjena dvojna merila v njegovem pristopu do političnega diskurza.

Njegova reakcija zaradi zapisa podjetnika Aleša Štrancarja na družbenem omrežju X je izredno hinavska, če jo primerjamo z Golobovimi lastnimi preteklimi izjavami, kjer je sam brez zadržkov označeval celotno politično desnico za fašizem in pozival k njenemu “čiščenju” iz institucij.

Le deset dni po tem zapisu, zaradi katerega je bil Robert Golob “zgrožen in prizadet”, je na svoji poroki s Tino Gaber v Vili Tartini v Strunjanu pred novinarji izjavil, da je ponosen in srečen, ker je ona rekla “da” in postala Tina Gaber Golob. Ta trenutek osebne radosti je bil v ostrem kontrastu z njegovo predhodno “zgroženostjo”, saj ni bilo videti kakršne koli politične napetosti.

A to ni trajalo dolgo, saj je Gibanje Svoboda kmalu zatem, 16. septembra, napovedalo pravne ukrepe proti Štrancarju in podobnim domnevnim grožnjam, kar so dodatno obrazložili na tiskovni konferenci dan kasneje. Nad prestopom so bili presenečeni številni na družbenih omrežjih, kar dokazuje zapis enega od uporabnikov X: “Ne štekam! Vmes je bil že srečen!”

Ne štekam! Vmes je bil že srečen 😳https://t.co/Hn657Ttbyr pic.twitter.com/pp4zmEWvym

— tolemamo🇸🇮 (@tolemamo) September 16, 2025

Ta hitri prehod od prizadetosti prek sreče nazaj k agresivnim pravnim korakom poudarja, kako Golob uporablja čustva in pravni sistem za utrjevanje svoje pozicije, medtem ko je sam v preteklosti brez oklevanja uporabljal podobno ostro retoriko proti svojim nasprotnikom, kar razkriva jasno neskladje med njegovimi besedami in dejanji.

Ni bil “zgrožen”, ko je s “fašizmom” etiketiral politično desnico
Še bolj očitno postane to dvojno merilo, ko se spomnimo Golobovih izjav izpred volitev leta 2022, ko je desno politiko, zlasti povezano z Janezom Janšo in SDS, označil za “fašizem” in pozval k temu, da jih “naženemo”, saj je to po njegovem mnenju nujno za ohranitev demokracije. Takšne besede niso bile le politična kritika, ampak so mejile na hujskanje, saj so primerjave s fašizmom nosile težko zgodovinsko breme in so prispevale k polarizaciji družbe, ki jo zdaj Golob obtožuje drugih. Podobno je njegova izjava o “čiščenju janšistov” v policiji in drugih institucijah, ki jo je izrekel v Odmevih leta 2023, sprožila burne odzive v opoziciji, kjer so jo razumeli kot revanšizem in izključevanje političnih nasprotnikov.

Premier Robert Golob (Foto: Bobo)

Če Golob takrat ni videl težav v svoji retoriki, ki je spodbujala izključevanje in primerjave z najhujšimi režimi, zakaj zdaj tako ostro reagira na zapis, ki ga lahko razumemo kot satirično ali pretirano kritiko? Ta neskladnost po mnenju kritikov kaže, da premier uporablja dvojna merila, kjer je njegova lastna agresivnost opravičljiva kot boj za “svobodo”, medtem ko podobni odzivi nasprotnikov postanejo grožnje, vredne pravnih ukrepov.

V končni fazi ta celotna saga okoli Štrancarjevega zapisa, Golobove poroke in napovedi tožb razkriva globlji problem v slovenski politiki, kjer voditelji, kot je Golob, pričakujejo imunost pred kritiko, medtem ko sami brez zadržkov napadajo druge. Njegova zgroženost je videti kot selektivna, saj je sam prispeval k strupenemu ozračju z izjavami o fašizmu in čiščenju, ki so bile enako, če ne bolj, razdiralne.

A. H.

The post Politične nasprotnike zmeral s fašisti, danes zgrožen, ker nekdo isto reče o njemu first appeared on Nova24TV.