Politična policija? Ko politični slogani trčijo ob integriteto policije

Referendumska kampanja o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je v slovenski javni prostor prinesla močan politični slogan: »Proti politični policiji«.

Slogan je nedvomno učinkovit. V nekaj besedah vzbudi pozornost, sproži čustveni odziv in sicer zapleteno ustavnopravno vprašanje poenostavi na raven vsakomur razumljivega političnega sporočila. Toda prav zaradi njegove moči se postavlja vprašanje, ali takšna retorika lahko povzroča škodo organizacijski integriteti Policije Republike Slovenije.

V demokratični družbi mora biti odgovor na to vprašanje uravnotežen. Politična kritika oblasti je legitimna. Tudi ostra politična retorika sama po sebi ni problematična. Problem pa nastane, ko politični slogani posežejo v zaupanje javnosti v temeljne državne institucije, katerih učinkovitost temelji prav na prepričanju državljanov, da delujejo zakonito, strokovno in politično nevtralno.

Kaj sploh pomeni politična policija?

Izraz politična policija ima v evropskem prostoru izrazito negativno zgodovinsko konotacijo. Povezuje se z represivnimi organi totalitarnih sistemov, katerih primarna naloga ni bila zagotavljanje javne varnosti ali pregon kriminalitete, temveč zaščita vladajoče politične elite in zatiranje političnih nasprotnikov.

Ko povprečen državljan sliši izraz politična policija, praviloma ne pomisli na razpravo o procesnih pravilih parlamentarne preiskave. Pomisli na policijski aparat, ki deluje po političnih navodilih in ne po zakonu. Prav zato takšna terminologija ni nevtralna.

Ne glede na namen avtorjev slogana se pri delu javnosti ustvarja vtis, da slovenska policija ni več politično nevtralna institucija, temveč politično orodje oblasti. Takšno sporočilo pa ima lahko pomembne posledice za ugled in verodostojnost policije.

Integriteta ni zgolj moralna kategorija

Pojem integritete v policiji ni prepuščen zgolj etičnim razpravam. Gre za zakonsko kategorijo. Drugi odstavek 31. člena zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) določa: »Policija skrbi za krepitev in varovanje integritete uslužbencev policije in policijske organizacije.«

Zakon torej policiji nalaga aktivno dolžnost varovanja lastne organizacijske integritete. Integriteta organizacije pomeni bistveno več kot zgolj odsotnost korupcije. Pomeni zaupanje javnosti, da institucija deluje zakonito, strokovno, nepristransko in politično nevtralno. Brez tega zaupanja policijska pooblastila izgubljajo legitimnost. Policist lahko zakonito ustavi vozilo, opravi identifikacijski postopek ali uporabi prisilna sredstva. Toda pripravljenost ljudi, da spoštujejo njegova navodila, je v veliki meri odvisna od njihovega zaupanja v institucijo, ki jo predstavlja. Zato je organizacijska integriteta eden najpomembnejših temeljev policije.

Zakaj je zaznava pomembna?

Pri integriteti ni odločilno le dejansko stanje, ampak tudi zaznava javnosti. Če bi policija dejansko delovala po političnih navodilih, bi šlo za resen problem pravne države. Toda tudi če takšnega ravnanja ni, lahko stalno ponavljanje trditev o politični policiji ustvarja vtis, da takšno stanje obstaja. Z vidika organizacijske integritete je to pomembno. Zaupanje javnosti se namreč ne zmanjšuje zgolj zaradi dejanskih nepravilnosti. Zmanjšuje se tudi zaradi prepričanja, da nepravilnosti obstajajo. Prav zato sodobne policijske organizacije namenjajo veliko pozornosti javni podobi, transparentnosti dela in komuniciranju z javnostjo.

Ali slogan napada policijo?

Zagovorniki slogana bi lahko upravičeno opozorili, da njihove kritike niso usmerjene proti policiji kot instituciji, temveč proti zakonodajnim spremembam, za katere menijo, da bi lahko omogočile politične zlorabe. Tak argument je razumljiv.

Vendar javna komunikacija ne deluje zgolj na ravni pravniških razlag. Deluje predvsem na ravni zaznave. Če javnost več tednov posluša opozorila pred politično policijo, bo del ljudi tak izraz začel povezovati z obstoječo Policijo Republike Slovenije, ne glede na dejanski namen slogana. Tu nastane problem. Politični slogan, namenjen kritiki zakona, lahko povzroči kolateralno škodo instituciji, ki sploh ni predmet referenduma.

Kaj bi morala storiti policija?

Policija mora biti pri takšnih vprašanjih izjemno previdna. Njena naloga ni vključevanje v politične kampanje. Policija ne sme postati udeleženec političnega spora. S tem bi lahko sama ogrozila svojo politično nevtralnost. Vendar pa ji 31. člen ZODPol nalaga dolžnost skrbi za organizacijsko integriteto. To pomeni, da lahko in mora javnost obveščati o temeljnih načelih svojega delovanja. Policija bi lahko povsem legitimno poudarila, da svoje naloge opravlja na podlagi ustave in zakonov, da je politično nevtralna organizacija ter da policisti pri izvrševanju pooblastil niso vezani na politična navodila, temveč na pravni red Republike Slovenije. Takšno sporočilo ne bi predstavljalo posega v referendumsko kampanjo. Predstavljalo bi izvrševanje zakonske dolžnosti varovanja integritete organizacije.

Vloga ministra

Podobno velja za ministra za notranje zadeve. Minister je politični funkcionar in zato ne more nastopati kot nevtralen komentator referendumske kampanje. Lahko pa opozori na pomen politične nevtralnosti policije in na škodljive posledice neutemeljenih posplošitev. Prav minister je tisti, ki politično odgovarja za stanje na področju notranje varnosti. Če ocenjuje, da določene javne navedbe zmanjšujejo zaupanje v policijo kot institucijo, lahko na to opozori. Ne zato, da bi branil vlado ali novelo zakona o parlamentarni preiskavi, temveč zato, da bi zaščitil ugled institucije, ki vsakodnevno izvršuje najobčutljivejša pooblastila države.

Demokracija potrebuje močno in nevtralno policijo

Politične kampanje prihajajo in odhajajo. Referendumi, volitve in politični spori so sestavni del demokracije. Policija pa ostaja. Zato bi morali biti pri uporabi izrazov, kot je »politična policija«, posebej previdni. Demokratična družba potrebuje kritiko oblasti. Potrebuje tudi odprto razpravo o zakonih. Hkrati pa potrebuje policijo, ki ji državljani zaupajo. Če politični slogani začnejo spodkopavati zaupanje v politično nevtralnost policije, lahko nastane škoda, ki presega okvir posamezne referendumske kampanje. Prav zato drugi odstavek 31. člena ZODPol ni zgolj tehnična določba. Gre za pomembno zakonsko zavezo, da policija varuje svojo integriteto, saj je od nje odvisno zaupanje javnosti in posledično tudi učinkovitost pravne države. Vprašanje zato ni zgolj, ali je slogan »Proti politični policiji« politično uspešen. Pomembnejše vprašanje je, ali smo zaradi trenutnega političnega spora pripravljeni tvegati zmanjšanje zaupanja v eno od ključnih institucij demokratične države. To pa je razmislek, ki presega vsak referendum.

Dr. Anton Olaj, pravnik, policist, veteran vojne za Slovenijo, nekdanji generalni direktor slovenske policije