Politična partija se začenja: kakšne poteze pripravljajo stranke?

4 hours ago 27

Ustanovna seja Državnega zbora bo tokrat delovala bolj kot politična šahovnica. Kakšne poteze pripravljajo posamezne stranke? In predvsem – ali bomo spremljali mirno konstituiranje parlamenta ali pa bodo zapleti? Dogajanje pred današnjo sejo odpira več možnih scenarijev, od možnih zapletov pri potrjevanju mandatov do nepredvidljivega razpleta pri izbiri novega predsednika DZ.

Ustanovno sejo 10. sklica Državnega zbora, ki se bo začela ob 11. uri, bo do izvolitve novega predsednika vodil najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan iz stranke Demokrati. Po uvodni potrditvi dnevnega reda in imenovanju mandatno-volilne komisije (MVK) – bo seja prekinjena, da komisija opravi svoje delo. Prav tu pa se že pojavljajo prvi potencialni zapleti.

Preberite tudi: “NE, KORUPCIJI” – Vabljeni v petek ob 15. uri na Veliki protikorupcijski shod

Mandatno-volilna komisija bo pregledala poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev ter morebitne pritožbe. Ključno vprašanje je, ali bo SDS že v tej fazi problematizirala mandate? Spomnimo na vse nepravilnosti na volitvah, ki so jih izpostavili v stranki. Janez Janša je tudi po zavrnitvi ugovora s strani DVK dejal, da ne izključuje nadaljnjega izpodbijanja rezultatov. Dejal je še, da “trenutno še niti ne vemo, ali imamo legalne poslanske mandate.”

Razmerja sil v MVK nakazujejo, da bi lahko imela t. i. desnosredinska stran večino. Poslanski skupini Svobode in SDS bosta imeli po pet članov, NSi dva, SD, Demokrati, Levica z Vesno in Resni.ca po enega, ter še predstavnika narodnih skupnosti. Če seštejemo razmerja, naj bi imel “desni blok” večino. Nekdanji predsednik DZ France Cukjati ob tem opozarja, da je takšna razporeditev povsem pričakovana: “Če ima več poslancev, ima večino, to je v vseh delovnih telesih parlamenta. Pričakuje se, da bodo vse stranke soudeležene glede na število svojih članov.”

Pri tem so začasni vodje poslanskih skupin so odločili, da vodenje mandatno-volilne komisije (MVK) prevzame poslanska skupina Demokrati, če bo to potrdil tudi DZ, jo bo vodil njihov poslanec Tadej Osterc. Mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca. Glede na predlagani sklep, vložen v DZ, bo mesto zasedel njen prvak Zoran Stevanović.

Potrjevanje mandatov

Ko bo mandatno-volilna komisija opravila svoje delo pa bo DZ nadaljeval plenarno sejo in odločal o potrditvi poslanskih mandatov. Poslovnik določa, da je parlament konstituiran, ko je potrjena vsaj polovica mandatov. V praksi do zdaj še ni bilo primera, da bi katera od parlamentarnih strank glasovala proti potrditvi mandatov – prav zato bo odločitev SDS, če se za tak korak odloči, precedenčna.

Kaj bi se zgodilo v takem primeru? Po Cukjatijevih besedah: “Če bi samo SDS glasovala proti, je možno, da jih ostali preglasijo. Ni potrebno soglasje vseh poslancev.” Ključna pa je večina: “Če pa bi zmanjkala večina za potrditev, potem parlament ne bi bil potrjen. Če se to ne zgodi v enem mesecu, predsednik države razpiše nove volitve.”

Bodo nepravilnosti v Sloveniji pristale na evropsko sodišče?

S tem se odpira tudi širše vprašanje pravnega epiloga volitev. Cukjati opozarja: “Sum neurejenega volilnega postopka je resna zadeva in to bo prej ali slej končalo na ustavnem sodišču. Možno je tudi, da gre zadeva naprej na evropsko sodišče. To so odprte zadeve.”

Če bo parlament uspešno konstituiran, bo naslednji korak izvolitev predsednika DZ. Kandidat potrebuje najmanj 46 glasov, glasovanje pa je tajno, kar odpira prostor za politična presenečenja in več krogov odločanja.

Kdo bo naslednji predsednik DZ?

Na desnosredinskem polu se kot najresnejša kandidata omenjata Janez Cigler Kralj in Zoran Stevanović, medtem ko levosredinski blok svojega kandidata še ni javno razkril. V ozadju potekajo intenzivna usklajevanja, možni pa so tudi kompromisni predlogi.

Stevanović je neuradne navedbe o tem, da naj bi se stranke SDS, Demokrati, NSi in Resni.ca že uskladile o tem, da naj bi za vodenje DZ-ja predlagale njega, v sredo zavrnil. Ob tem je sicer dodal, da dopušča možnost, da bi kandidat za vodenje DZ-ja, če bi tega morebiti ponudile v t. i. “tretji blok” združene stranke (trojček okoli NSi-ja, Demokrati in Resni.ca), prihajal iz njihove stranke.

Predsednik stranke Fokus Marko Lotrič je medtem v torek za Radio Slovenija dejal, da je kandidat trojčka NSi, SLS & Fokus poslanec NSi-ja Cigler Kralj. Kot tretjega možnega kandidata so v preteklih dneh neuradno omenjali tudi Franca Križana, poslanca Demokratov, ki pa je v sredo dejal, da Demokrati svojega kandidata ne bodo predlagali.

Cukjati je pri tem poudaril pomen izkušenj: “Pričakuje se, da bo predlagan kandidat z obeh polov. V zraku sta dve imeni, Cigler Kralj in Stevanović. Z levega pola ni kandidata. Vsekakor bi bilo bolj primerno, da je predsednik nekdo z izkušnjami, ki ima poslovnik v podzavesti in se zaveda, da mora biti predsednik vseh – tako levih kot desnih.”

Ob tem ostaja odprto tudi vprašanje, ali bo novi predsednik DZ izvoljen s polnim mandatom ali zgolj začasno, kar bi dodatno odražalo politično razdrobljenost.

Shod ob ustanovni seji ima močno težo

Dan pa ne bo zaznamovan le s parlamentarnimi postopki. Ob 15. uri je napovedan tudi protest proti korupciji, ki po mnenju Cukjatija nosi močno simbolno težo: “Slovenija je ob teh prisluhih doživela šok. Ne le tisti, ki spremljamo politiko, ampak širša javnost. To je velika stvar. Pred nami so gospodarske stiske, in v takšnih razmerah je še več možnosti za korupcijo, ki je že tako razpasla, da postaja normalen del državnega obnašanja.”

A.G.

The post Politična partija se začenja: kakšne poteze pripravljajo stranke? first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article