Politična mreža pod krinko civilne družbe

1 hour ago 5

V Sloveniji imamo kar nekaj nevladnikov, ki jim zganjanje cirkusa pred televizijskimi kamerami ni niti najmanj tuje. Ti se v javnosti postavljajo kot neodvisni borci za dobrobit navadnih državljank in državljanov, čeprav so v resnici le podaljšek leve politike. Da pri nas nevladnost nikakor ne predstavlja sopomenke za nestrankarskost in neodvisnost, dodobra potrjuje nedavno razkritje povezav omrežja nevladnikov, politike, medijev in nadzornih institucij.

Navkljub temu, da smo bili v času prejšnje Golobove vlade priča davčnim zaostritvam, uvajanju davkov, višanju plač najbogatejšim (županom, sodnikom, poslancem, predsednici itd.), medtem ko so tisti najmanj plačani dobili le drobtinice ali pa so se znašli celo še v slabši poziciji, ni bilo mogoče videti Nike Kovač in ostale kompanije, kako bi na ves glas protestirali in izvajali pritiske, da se to spremeni. Sedaj se je to nenadno spremenilo, saj je na oblasti desnosredinska vlada Janeza Janše. Kot je v navadi, smo priča tako kritikam, kako naj bi desnica izvajala ne vem kakšen teror, pritiske, skrbela za najbogatejše, ne pozabijo pa niti na uporabo parol, kot je “proti politični policiji”, da ustvarijo čim bolj negativno podobo oblastnikov, ki pač niso njihovi.

Na portalu Preiskovalno.si, kjer so se lotili razkrivanja povezav nevladnikov, politike, medijev in nadzornih institucij, se opominja na dejstvo, ki smo mu priča, in sicer da se o določenih izbrancih preprosto ne sme javno spraševati. “Ko nekdo jasno in javno pove, da so nekatere nevladne organizacije tesno povezane s politiko, tujim kapitalom in mediji, ti v usklajeni akciji promptno prilepijo stigmo janšist, desničar, sovražnik. Ker privilegiji so samo za izbrane”, so jasni.

 

V povezavi z Niko Kovač, izvršno direktorico D-Huba, ki zagotovo velja za najbolj javno izpostavljeno predstavnico civilno-družbenega gibanja pri nas, izpostavljajo njeno politično strategijo “Daj brokoli v riž”, katere osnovno sporočilo je, da se v vsebine, ki so občinstvu znane in jih to spontano spremlja, podaja želena politična sporočila. Torej, da se namesto neposrednega političnega prepričevanja politična indoktrinacija izvaja preko humornih, športnih, družbenih tematik. Kot je mogoče videti, gre tukaj za premišljeno oblikovan politični marketing, katerega namen je, da se v boju s političnimi nasprotniki politično mobilizira množice in vpliva na njihovo dojemanje političnih vprašanj.

Vir: THE DEMOCRATIC PLAYBOOK

Politična brezmadežnost pa taka

Čeprav se direktorica Inštituta 8. marec poskuša prikazati kot oseba, ki je povsem samostojna in neodvisna od kakršnih koli oblastnih struktur, pa prične utvara o politični brezmadežnosti izginjati takoj, ko s spominom sežemo v čas prejšnje vlade. Leta 2023 je namreč Kovačeva prevzela vodenje Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora, Golobovega posvetovalnega telesa, s čimer je pridobila neposreden dostop do tedanjega premierja. Ravno tako pa ni moč pozabiti na njeno povezavo s še enim Golobovim ministrom, ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem, čigar ministrstvo je spadalo v kvoto Levice. Maljevec, ki sicer velja za dolgoletnega vodjo društva Legebitra, je namreč skupaj s Kovačevo ustanovil Inštitut 8. marec. Kovačeva pa je bila tudi članica Iniciative za demokratični socializem, leta 2014 pa je kandidirala na listi Združene levice na lokalnih volitvah v Ljubljani. V luči teh podatkov najbrž ne čudi, čemu je njeno delovanje v glavnem uperjeno napram desnemu polu.

Tudi pri drugih akterjih pa okoliščine po navedbah portala nakazujejo konkretne politične spone, pretakanje javnega denarja in politično nagrajevanje privilegiranih. Posebej izpostavljajo Gorana Forbicija, dolgoletnega direktorja Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), ki nevladnim organizacijam nudi podporo pri zagovarjanju njihovih interesov, pri čemer pa ta upravlja s proračunom v vrednosti slabe milijarde in pol. CNVOS, krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij, ki združuje več kot 1600 mrež, zvez in posameznih nevladnih organizacij, upravlja mednarodne sklade, ki omogočajo financiranje projektov slovenskih organizacij. V povezavi s tem finančnim okoljem izpostavljajo Inštitut 8. marec, Danes je nov dan in Državljan D.

Vloga Forbicija ni nevtralna

Kot izpostavljajo, je Forbicijeva vloga daleč od nevtralne. Označujejo ga za kreatorja in arhitekta politike iz ozadja. “V njegovih rokah ni samo finančna moč, koliko denarja razdeli organizacijam, razdeljevanje denarja prinaša tudi možnost vplivanja na njihove vsebine in aktivizem.” 58.473,79 € bruto v vlogi direktorja CNVOS (podatek za lansko leto) pa ne predstavlja njegovega edinega dohodka. V času prejšnje vlade, ki je poskrbela za depolitizacijo nacionalne RTVS, se je namreč uspel dokopati do mesta predsednika Sveta RTV Slovenija. Ta funkcija ni zanemarljiva, saj mu nudi možnost tako političnega kot tudi medijskega vplivanja. Poudarjajo, da gre pri opravljanju funkcije upravljanja in nadzora javne RTVS in vodenju krovne organizacije nevladnega sektorja za koncentracijo vpliva in moči. Ob tem pa je zanimivo, da je kampanja Inštituta 8. marec tista, ki je Forbiciju uspela tlakovati pot na mesto predsednika Sveta RTV Slovenija. Imenovan je bil s strani varuha za človekove pravice, ki je mandat nastopil v času, ko je vlado vodil Marjan Šarec, evropski poslanec, ki je bil izvoljen na listi Gibanja Svoboda. Da se za Kovačevo vedno najde prostor, ko se odloči nekaj povedati javno, tako ne preseneča. Sicer pa je frontmanka Inštituta 8. marec priznala, da je v dobrih prijateljskih odnosih z Rokom Smolejem, ki danes zaseda mesto pomočnika direktorice TV Slovenije Ksenije Horvat za programske zadeve. Očitno pa ima slednji velik vpliv pri načrtovanju programa RTVS, saj je njegovo ime mogoče zaslediti med pripravljavci programsko-produkcijskega načrta za letošnje leto.

Foto: STA

Forbici pa ima povrhu vsega še povezave, ki segajo do nadzorne institucije, konkretno do Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije. Njegova zasebna partnerica Tina Divjak, ki je več let zasedala mesto namestnice direktorja CNVOS, namreč sedaj zaseda mesto namestnice predsednice KPK. Ni pa to edini podatek, ki pod vprašaj postavlja vodstvo KPK. Katarina Bervar Sternad je namreč pred prejšnjimi volitvami nastopala v imenu samozvanih predstavnikov ljudstva Glas ljudstva, več let pa je vodila Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, ki je kot soorganizator sodeloval pri referendumu o vodah in referendumu o Golobovi noveli RTVS. Omenjeni center je sicer večkrat sodeloval s Forbicijevim CNVOS-om. Bervar Sternadova pa je bila imenovana celo za predstavnico ustanoviteljev v svetu CNVOS. Predsednica republike Nataša Pirc Musar jo je letos uspela imenovati na mesto predsednice KPK, potem ko ji ob nezadostni podpori v hramu demokracije ni uspel poskus, da bi jo imenovala na mesto varuhinje človekovih pravic. Pred imenovanjem Bervar Sternadove na javno funkcijo je bilo sicer mogoče poslušati o vprašanju konflikta interesa, ker sta skupaj s predsednico poslovno sodelovali, a sta povezave zanikali.

Predsednica KPK Katarina Bervar Sternad in njena namestnika Tina Divjak ter Aleš Kocjan (Foto: STA)

Ob vsem tem seveda ne preseneča, da obstaja v javnosti tolikšen dvom v neodvisnost institucije, od katere se pričakuje vestno nadziranje korupcije, med drugim tudi predsedničinega urada. Nedavno je bila do KPK izjemno kritična nekdanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je odstopila potem, ko se ji je očitalo dodelitev javnega denarja prijateljici. Slednja je opozorila na tesne povezave med nevladnimi organizacijami in vodstvom KPK. Medsebojno povezan krog istih ljudi je po njenih besedah “vplival na pravila, razdeljevanje in prejemanje javnega denarja”. Ker pa je dostop do Sklada za Nevladne organizacije omogočila vsem nevladnim organizacijam, vztraja, da se je pretvorila v tarčo političnih pritiskov in postopkov KPK. Na mestu namestnika predsednice KPK se je znašel dolgoletni novinar Radia Slovenija in Večera Aleš Kocjan. Na portalu opozarjajo na vprašanje, ali je sploh mogoče zagotoviti popolno neodvisnost institucije, če najvišja mesta zasedejo posamezniki s podobnim ozadjem.

Stevanović ima še kako prav❗ https://t.co/bxajfth9TI

— Metka Zevnik (@MetkaZevnik) November 17, 2026

Frontman Glasu ljudstva Jaša Jenull in Filip Dobranić Muki, ustanovitelj in član inštituta Danes je nov dan, se po njihovih navedbah ravno tako gibljeta v tem omrežju. Medtem ko je Jenull skrbel za protestniško mobilizacijo, je Muki sodeloval pri digitalni in predvolilni mobilizaciji. Dejanja obeh sta šla seveda prvaku Svobode. Ko se je ta zavihtel na oblast, so se dejavnosti pričakovano umirile. V obdobju 2022–2026 so proračunski prilivi inštituta Danes je nov dan (tudi donacije za Glas ljudstva se tukaj zbirajo) znašali okoli 48,5 milijona evrov (tako občinska kot evropska sredstva so vključena), je ocenil portal Zanima.me. Sodeč po podatkih, ki jih razkriva Erar, je šlo konkretnemu inštitutu kot po maslu, ko je bila oblast v rokah Golobove Svobode. Nateklo jim je namreč slabih 600 tisoč evrov, v glavnem s strani ministrstva, pristojnega za javno upravo. Sami pa pravijo, da imajo za obdobje od 1. februarja lani do 31. januarja naslednje leto odobrenih 140 tisoč evrov proračunskih sredstev.

Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami se lahko spomnimo angažmaja Filipa Dobranića ob boku Kovačeve pri oblikovanju vohunske bajke, s katero se je na vsak način poskušalo pozornost javnosti usmeriti od razkritij koruptivnih ravnanj prejšnje vlade in čim bolj očrniti stranko SDS. Slednjo se je poskušalo obtožiti izdaje države. Na portalu razkrivajo, da je inštitut Danes je nov dan povezan z Bervar Sternadovo. Slednja je namreč sodelovala pri vzpostavitvi Pravne mreže za varstvo demokracije. V okolju, ki so se ga na portalu lotili, se je znašlo tudi ime nekdanjega direktorja zavoda Državljan D Domna Saviča. “Zavod je povezan v iniciativo Glas ljudstva. Ni nevtralen opazovalec družbenega dogajanja. Je oster kritik Janševe vlade in njene medijske politike”, izpostavljajo in med drugim opominjajo, da se je Savič v času prejšnje vlade uspel na podlagi osebnega zaupanja dokopati do dobre zaposlitve, konkretno v kabinetu takratne kulturne ministrice Aste Vrečko. Pri zavodu sicer na družabnem omrežju X vztrajajo, da že več kot desetletje delujejo neodvisno in da so trn v peti vsaki oblasti.

Foto: STA

Soros poskrbel za financiranje več slovenskih nevladnih organizacij

Od tukaj naprej je potreben pogled na mednarodno raven. Posebej se izpostavlja organizacijo Open Society Foundation (OSF) Georgea Sorosa, saj ta že desetletja financira organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, demokracije in civilne družbe. Ker mu velika finančna moč (podpora izbranih organizacij in s tem političnih ciljev) omogoča viden vpliv na oblikovanje javnih politik, je ta deležen marsikaterih kritik. Tudi več slovenskih nevladnih organizacij je bilo deležnih njegovih sredstev. Med slednjimi so bile poleg Inštituta 8. marec, CNVOS-a in inštituta Danes je nov dan tudi Legebitra, Glas ljudstva in Mirovni inštitut.

Preiskovalno pa opominja na zgodovinsko povezavo med Sorosem in organizacijo PIC, ki jo je v preteklosti vodila sedanja vodja KPK. Do ustanovitve PIC je namreč prišlo na pobudo Open Society Institute. Konkretni inštitut pa je leta 2008 financiral projekt Mirovnega inštituta, kjer je bilo prisotno sodelovanje s strani PIC. Soros je izdatno podprl našo izpostavo Zavoda za odprto družbo. V obdobju let 1992–2000 je namreč namenil kar 22,6 milijona evrov. Med letoma 2023–2024 je fundacija Open Society podprla tudi skupni projekt Glasu ljudstva, Danes je nov dan in Mirovnega inštituta: Democratic renewal in Slovenia. Sorosovo finančno podporo pa so prejemali tudi nekateri mediji in njihovi projekti. Gre za portal Pod črto in pa za izdajanje revij Medijska preža, ki so izhajale pod okriljem Medijskega inštituta.

Foto: Posnetek zaslona portala Pod črto

Nikin inštitut velja za rekorderja po prejemkih tujih donatorjev

Niko Kovač oziroma Inštitut 8. marec označujejo za rekorderja po prejemkih tujih donatorjev. Stran Ebonitete namreč razkriva, da je Inštitut 8. marec in z njim povezani projekt Zavod za zaščito in napredek reproduktivnih pravic My Voice, My Choice v obdobju 2022–2025 prejel skoraj 3 milijone evrov. Sorosev OSF, Fondation RAJA, Alliance for Gender Equality, Meliore Foundation, Marlene Engelhorn in IPPF so med njihovimi največjimi donatorji. Tukaj se zlahka pojavi vprašanje glede interesov konkretnih financerjev

Read Entire Article