Policisti na sodišču – a tisti, ki so ukazali, še vedno na funkcijah?!

LJUBLJANA – Pritožba štirih policistov, ki so bili kaznovani zaradi ravnanja med protesti novembra 2021, ni zgolj formalnost. Je odraz širšega vprašanja, ki razburja tako pravnike kot sindikate: kdo je resnično odgovoren, ko se država odzove z represijo? Tisti, ki dajo ukaz – ali tisti, ki ukaz izvršijo?

Zgodilo se je na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Februarja letos. V precejšnjem medijskem molku. Sodba brez glavne obravnave – institut, ki omogoča hitrejši zaključek zadeve – je štirim policistom prinesla pogojno zaporno kazen, ker naj bi med protesti ravnali nevestno v službi. Tako vsaj določa 258. člen kazenskega zakonika. Ampak – kaj pravzaprav pomeni “nevestno delo”, ko si na terenu, s čelado na glavi, solzivec v zraku, vriskajoče množice pa povsod okoli tebe?

No, policisti so se pritožili. Pravočasno. In s tem sprožili proces, ki bo očitno imel precej širše posledice. Mogoče celo precedens.

Ne gre za štiri ljudi – gre za sistem

Za kaj gre v tem primeru? Za dogodke, ki so se zgodili 5. novembra 2021, ko je v Ljubljani potekal množičen protivladni protest. Eden zadnjih v seriji shodov, usmerjenih proti takratni oblasti. Na ulicah – Trg republike, Slovenska cesta, Aškerčeva – so odmevali glasovi jeze. Nekaj sto protestnikov se je spopadlo s policijo. Po poročanju STA so bile v uporabi tako solzivec kot vodni top, številni ljudje so bili pridržani.

Štirje policisti, ki so takrat ukrepali, so zdaj obdolženi – ne zato, ker so ukrepali preveč, pač pa, ker naj bi to storili napačno. Po mnenju tožilstva – nevestno. Sodba jim je bila vročena brez sojenja. Pogojna kazen, brez besede v svojo obrambo. In zdaj… pritožba.

Sodišče je potrdilo, da je prejelo vse štiri ugovore. Kar pomeni – zgodba se nadaljuje. Jeseni se obeta predobravnavni narok, kjer se bo odločalo, ali primer ostane v tej poenostavljeni obliki ali pa se preseli v redni kazenski postopek, z vsem, kar to prinese: pričanji, dokazi, vprašanji.

Sindikati udarili po mizi

Na razsodbo so se ostro odzvali v obeh policijskih sindikatih – Sindikatu policistov Slovenije in Policijskem sindikatu Slovenije. V izjavi, ki sta jo objavila februarja, sta zapisala, da je sodba “nepravična in sistemsko nevarna”.

Po njihovem mnenju gre za situacijo, kjer se kaznuje zgolj izvršitelje ukazov, medtem ko odgovorni na višjih položajih ostajajo nedotaknjeni.

“Če bomo kaznovali samo izvršitelje ukazov, potem sistem pošilja jasno sporočilo: naredi, kar ti rečejo, in upaj, da te kasneje ne bodo žrtvovali,” je bil neposreden Rok Cvetko iz Policijskega sindikata Slovenije.

In kdo je dal ukaze? Kdo je rekel: uporabite vodni top? Po mnenju sindikatov – to ni bilo odločeno na terenu, ampak precej višje. Nekateri celo omenjajo Generalno policijsko upravo, drugi namigujejo na politični vrh takratne vlade. Ampak – te odgovornosti sodišče (za zdaj) ni obravnavalo.

Kaj pomeni “nevestnost”, ko se na terenu odločaš v sekundi?

Vprašanje, ki si ga pravni strokovnjaki zastavljajo, ni novo. Toda v tem primeru – izredno pereče. Kaj pomeni “nevestno delo v službi” v kontekstu kriznega upravljanja? Kot je za Večer povedal eden od odvetnikov (ime ni javno objavljeno), je “vprašanje presoje ‘nevestnosti’ pri policijskem delu zelo občutljivo – še posebej, ko gre za izredne razmere.”

Na terenu so bile razmere napete. Policisti so morali v hipu presojati, kako zaščititi varnost – svojo in tujo. In hkrati – spoštovati človekove pravice. Misija nemogoče?

Ampak sodišče ni ugotavljalo okoliščin – izreklo je kazen brez razprave. Hitro. Učinkovito? Morda. Pravično? Hja…

Vir: Shutterstock

Kaj se je dogajalo 5. novembra 2021?

Dogodek, ki je pripeljal do sodbe, je bil eden najburnejših protestov v času vlade Janeza Janše. Po podatkih Amnesty International je bilo na protestih več primerov čezmerne sile. Solzivec je bil razpršen tudi v mirne skupine, opozarjajo nevladniki. Vodni top je bil aktiviran kar trikrat – kar se v Sloveniji zgodi izjemno redko.

Po uradnih podatkih Policije je bilo tisti večer pridržanih 27 ljudi, med njimi tudi mladoletniki. Incidenti so se razširili proti Centru in Viču. V več primerih naj bi bili protestniki poškodovani – čeprav Ministrstvo za notranje zadeve teh podatkov ni nikoli uradno objavilo.

Kot so tedaj opozarjale organizacije, med njimi tudi Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC), je šlo za primer nesorazmerne uporabe sile. Ampak odgovornost za to – vsaj do zdaj – ni bila nikoli raziskana na ravni poveljevanja.

Zakon pravi eno, praksa drugo

258. člen Kazenskega zakonika določa: “Uradna oseba, ki iz malomarnosti opusti dolžno ravnanje, se kaznuje z zaporom do enega leta.” A v praksi je ta člen zapleten.

Kako dokazati malomarnost nekoga, ki je ravnal v skladu z navodili? In kako definirati “dolžno ravnanje”, če so okoliščine kaotične, hitro spreminjajoče in nepopolno dokumentirane?

Mirovni inštitut je v svoji letni analizi za 2022 opozoril, da v Sloveniji pogosto prihaja do “kazenskega prelaganja odgovornosti na najnižje ravni izvajanja oblasti”. Prevod? Tisti na vrhu se rešijo. Tisti spodaj – ne vedno.

Kaj nas čaka jeseni?

Sodišče bo torej odločilo – ali bodo policisti lahko končno povedali svojo plat zgodbe. Če bo ugovor sprejet, se primer premakne v redni postopek. Glavna obravnava, zaslišanja, dokazi, pričanja. In – morebiti – vpogled v notranje komunikacije policijskega vrha tistega dne.

Za zdaj – vse to ostaja neznanka. Policisti čakajo. Njihovi odvetniki pripravljajo strategijo. Sindikati pritiskajo.

In javnost? Ta zgodbo komaj zdaj zares odkriva.

Zakaj je ta primer pomemben?

Ker ne gre več samo za štiri ljudi. Gre za vprašanje, kaj pomeni odgovornost v državni strukturi. Če bodo ti štirje policisti kaznovani brez možnosti, da razložijo, kaj so počeli in zakaj, potem je to – po mnenju mnogih pravnikov – jasen signal. Sistem ščiti samega sebe. In ljudi v uniformah pušča same.

Vsi podatki, ki jih obravnavamo v tem članku, temeljijo na poročanju STA, Večera, Dela, izjavi Policijskega sindikata in analizah Mirovnega inštituta. Sodna dokumentacija, ki je bila dostopna javnosti, ne vključuje podrobnosti ukazne verige, kar pomeni, da bodo ti podatki lahko razkriti šele, če bo primer šel v glavno obravnavo.

---

Ko bo sodišče jeseni odprlo vrata dvorane, bomo morda dobili nekaj odgovorov. Morda tudi ne. A eno je jasno – to ni več samo zgodba o enem protestu. To je zgodba o tem, kako država obravnava svojo moč. In kako – ali pa če sploh – prevzema odgovornost za njeno uporabo.

Pripravil: N. Z.

Vir: STA, Delo, Večer, Mirovni inštitut, Policijski sindikati

The post Policisti na sodišču – a tisti, ki so ukazali, še vedno na funkcijah?! first appeared on NaDlani.si.