Poletje brez kopalk: zdrava svoboda ali nepotrebno tveganje?

Ko nastopijo visoke temperature, si vse več ljudi želi nositi čim manj oblačil – ne zgolj zaradi udobja, temveč tudi kot izraz svobode in telesne sproščenosti. Medtem ko se večina še vedno drži kopalk kot družbeno sprejemljivega minimuma, obstajajo posamezniki in skupnosti, ki se zavestno odločijo za popolno goloto. Naturizem, kot se imenuje ta življenjski slog, ni novost, vendar v zadnjih letih znova pridobiva na priljubljenosti – tudi med mlajšimi generacijami. A kaj nam golota na plaži res prinese? Je res bolj zdrava in bolj naravna?

Zagovorniki naturizma poudarjajo, da gre pri goloti za vračanje k naravi, k telesu takšnemu, kot je, brez zadržkov in brez filtrov. Po njihovem mnenju so kopalke nepotreben umetni pripomoček, ki ne ščiti telesa, ampak ga celo ogroža. Mnoge kopalke so izdelane iz sintetičnih materialov, ki ne dihajo, se počasneje sušijo in ob stiku z mokro kožo lahko povzročajo razdraženost, vnetja ter občutek nelagodja. Posebej ženske poročajo o povečanem tveganju za okužbe sečil in spolovil, pri moških pa obstajajo tudi opozorila o vplivu na temperaturo mod, kar naj bi v nekaterih primerih celo vplivalo na plodnost. Naravno sušenje kože brez zadrževanja vlage v tekstilu je v tem pogledu res bolj prijazno.

A čeprav golota omogoča koži, da diha, in človeku, da se počuti svobodnejše, je hkrati tudi vir novih izzivov. Dermatologi opozarjajo, da so naturisti bolj izpostavljeni škodljivemu ultravijoličnemu sevanju. Deli telesa, ki so sicer večino leta zakriti, so pogosto bolj občutljivi in se hitreje opečejo, kar poveča tveganje za kožnega raka. K temu dodajmo še, da so spolovila, prsne bradavice in zadnjica pogosto brez zaščite, saj si marsikdo zaščitnega faktorja ne nanaša na ta mesta – bodisi iz zadrege ali preprosto zato, ker pozabi. Zato velja poudariti, da biti gol še ne pomeni biti varen – potrebna je dodatna skrb in ustrezna zaščita.

Naturizem se ne dotika le telesnega, temveč tudi psihološkega vidika. Številne raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki prakticirajo naturizem, pogosto višjo stopnjo samospoštovanja in sprejemanja svojega telesa. V okolju, kjer nihče ne skriva gub, strij ali trebuščka, se ljudje lažje sprostijo, ker se počutijo manj obsojane. Naravna golota tako lahko prispeva k večji telesni samozavesti, zmanjšanju sramu in boljšemu duševnemu počutju. Vendar pa se ob tem poraja vprašanje, kako družba razume goloto – in ali je vedno pripravljena ločevati med telesno naravnostjo in seksualizacijo.

Ravno tu se skriva ena od največjih pasti. Čeprav je osnovno vodilo naturizma neseksualna golota, ki temelji na spoštovanju, se v praksi pogosto dogajajo tudi zlorabe. Na naturističnih plažah se pojavljajo posamezniki, ki niso tam zaradi filozofije svobode, temveč zaradi voajerizma, fotografiranja ali vsiljevanja pozornosti. Posebej ženske poročajo o nelagodnih pogledih, včasih celo nadlegovanju. Naturistične skupnosti se temu skušajo zoperstaviti s pravili obnašanja in izključevanjem problematičnih obiskovalcev, a meja med svobodo in zlorabo v praksi ni vedno lahko uresničljiva.

V Sloveniji obstaja nekaj kotičkov, kjer je naravna golota tolerirana, a uradnih naturističnih plaž je malo. Zato številni ljubitelji naturizma poletje raje preživljajo na Hrvaškem, ki velja za eno najbolj prijaznih držav za naturiste. Kampi, kot je Koversada, vsako leto privabijo tisoče gostov iz Nemčije, Nizozemske, Avstrije in Slovenije. Hrvaška je bila tudi ena prvih držav v Evropi, ki je legalizirala naturizem že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Danes se tam nahaja več kot trideset uradnih naturističnih letovišč, kjer so pogoji pogosto boljši kot v klasičnih kampih – vendar so tudi cene višje. Ljudje so za mir, sprejetost in naravno okolje pripravljeni plačati več, predvsem zato, ker se tam ne počutijo presojane ali ogrožene.

V evropskem merilu naj bi bilo po ocenah Mednarodne naturistične zveze več kot 20 milijonov ljudi, ki se redno ali občasno ukvarjajo z naturizmom. V Sloveniji številke niso uradne, ampak ocenjuje se, da gre za nekaj tisoč posameznikov. Večina jih svojo goloto živi zasebno ali v tujini, saj družbeni predsodki in sramežljivost še vedno omejujejo širšo razširjenost tega načina življenja. A tisti, ki se zanj odločijo, pogosto poročajo o pozitivnih učinkih – večji povezanosti z naravo, boljšem počutju in sprejemanju sebe.

Naturizem poleti torej ni le vprašanje kopalk ali njihove odsotnosti. Je tudi razmislek o tem, kako doživljamo telo, kako sprejemamo druge in koliko prostora smo pripravljeni pustiti različnosti. Golota ni nujno pogum – včasih je to le tiha, a močna odločitev za bolj iskreno bivanje. Pa vendar ni za vsakogar. Nekateri se ob njej počutijo osvobojeni, drugi nelagodno. Pomembno je predvsem, da lahko vsakdo izbere tisto, kar mu najbolj ustreza – brez pritiska, sramu ali sodbe. In če je poletje čas za sprostitev, naj bo to tudi čas, ko sprejmemo telo – svoje in tuje – takšno, kot je.

Petra Znoj