»Pogrešam druženje s soigralci in skupne večere po tekmah«

Iz priloge Šport plus

Simon Rožac, lokalni policist v Trstu, je lani prejel priznanje za intervencijo na nabrežju v Barkovljah, ko ni bil v službi. Zadoščenja pa je več let nabiral tudi na odbojkarskih igriščih.

Zadnja uradna tekma?

Če se ne motim maja leta 2013 ob koncu edine sezone, ki sem jo odigral z ekipo Pallavolo Fincantieri iz Tržiča. V tisti sezoni smo osvojili deželni pokal in drugo mesto v ligi.

Kako pa se spominjate začetkov?

Začel sem s košarko, v košarkarski svet me je povabil Andrej Vremec. Med letoma 1993 in 2001 sem igral pri Poletu, Kontovelu in Bregu. Nato me je na nižji srednji šoli na Opčinah profesor Peterlin privabil k odbojki. Odbojko sem igral deset let.

Če bi zavrteli čas nazaj, bi spet izbrali odbojko?

Po pravici rečeno, mislim, da bi nadaljeval s košarko, če ne bi prišlo vabilo k Slogi profesorja Peterlina. Najraje bi igral oboje, a ni bilo uskladljivo.

Največji uspeh v karieri?

Osvojitev deželnega pokala s Fincantierijem.

Je kaj, kar obžalujete, če pomislite na svoja športna leta?

Pogrešam druženje s soigralci in skupne večere po tekmah. Ko nisi več v društvu, se prijateljstva prekinejo. Tako pač je.

Ste se po kakšni tekmi zjokali?

Po naravi sem zadržan. Nisem jokal, ampak bil sem zelo vesel, ko smo s Slogo napredovali iz D- v C-ligo v sezoni 2008/09. Enako je bilo po osvojenem deželnem pokalu. Bili so seveda tudi negativni trenutki, ko sem bil zelo žalosten.

Najljubši trener?

Pri Slogi Dušan Blahuta, naš fizioterapevt, pri Fincantieriju Cristiano Furlan.

Kateri soigralci pa so vam najbolj ostali v spominu?

Marsikdo. Če bi moral izbrati tri, bi naštel Ambroža Peterlina, Danijela Slavca in nekoliko let mlajšega Daniela Dussicha.

Ste radi trenirali in hodili na priprave?

Na priprave sem v glavnem hodil rad, saj sem poleg treningov imel priliko se sprehajati po okolici Mežice.

Anekdota iz športnih dni?

Ko je treninge vodil Blahuta, smo izvajali vaje, ki so nam izboljšale periferni vid in uporabo slabše roke. Moji soigralci so jih izvajali samo zato, ker so bili primorani, meni pa so bile všeč. Ko rekreacijsko igram odbojko, udarim tudi z levo roko, pri nogometu, kjer igram v vratih, pa včasih podam soigralcem, ne da bi jih pogledal.

Še spremljate svoje nekdanje klube?

Včasih na spletu pogledam, kako se je odrezala združena ekipa. V živo si pa včasih ogledam košarkarske in nogometne tekme.

Kje živite in s čim se danes ukvarjate?

Živim na Opčinah in sem lokalni policist.

Kako skrbite za svoje telo?

Za rekreacijo igram odbojko z ekipo Tutti cisti 2.0 in nogomet z ekipo Circolo Tommasi Terzo tempo. Enkrat ali dvakrat na teden grem v fitnes.