Pogodba o dosmrtnem preživljanju: davek lahko preseže 30.000 evrov!

Pogodba o dosmrtnem preživljanju se pogosto zdi idealna rešitev za prenos hiše ali stanovanja na osebo, ki skrbi za starejšega človeka. Toda številni ne vedo, da lahko po smrti lastnika nepremičnine nastane presenetljivo visoka davčna obveznost. V določenih primerih davka sploh ni, drugje pa lahko znaša več deset tisoč evrov. Kdo je oproščen plačila, koliko davka lahko pričakujete in katere roke morate upoštevati v letu 2026?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju davek: kaj morate vedeti?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pravni dogovor, s katerim se ena oseba zaveže, da bo drugo preživljala, zanjo skrbela ali ji zagotavljala določene storitve do smrti. V zameno pridobi premoženje, najpogosteje hišo, stanovanje ali zemljišče. Posebnost takšne pogodbe je, da se prenos premoženja praviloma odloži do smrti preživljanca.

Marsikdo meni, da sklenitev pogodbe pomeni tudi samodejno oprostitev vseh davkov. Takšno prepričanje je lahko zelo drago. Davčna obravnava je namreč odvisna predvsem od sorodstvenega razmerja med pogodbenima strankama, vrednosti premoženja in morebitnih zakonskih oprostitev.

Pri iskanju informacij pogodba o dosmrtnem preživljanju davek je zato treba razlikovati med obveznostjo prijave pogodbe, nastankom davčne obveznosti in dejanskim plačilom davka. Gre za tri različne stvari, ki jih ljudje pogosto zamenjujejo.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, njene davčne posledice pa so odvisne od okoliščin.

Kdaj nastane davčna obveznost?

Eno najpomembnejših vprašanj je, ali mora preživljalec davek plačati že ob podpisu pogodbe. Po Zakonu o davku na dediščine in darila davčna obveznost pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju nastane na dan smrti preživljanca.

To pomeni, da podpis pogodbe sam po sebi še ne povzroči obveznosti plačila tega davka. Če je pogodba sklenjena leta 2026, preživljanec pa umre deset let pozneje, se davčna obveznost praviloma ugotavlja ob njegovi smrti.

Vendar obstaja pomembna podrobnost. Čeprav davčna obveznost nastane šele pozneje, je treba pogodbo pravočasno prijaviti finančni upravi. Oprostitev davka te administrativne dolžnosti ne odpravi.

Poleg tega se vrednost premoženja lahko skozi leta precej spremeni. Hiša, ki je bila ob podpisu pogodbe ocenjena na 120.000 evrov, je lahko ob smrti preživljanca vredna bistveno več. To lahko pomembno vpliva na končno obdavčitev.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju davek: koliko boste plačali?

Višina davka ni enaka za vse. Slovenija uporablja različne davčne stopnje glede na razmerje med osebo, ki premoženje prejme, in osebo, ki ga prenese.

Za osebe iz drugega dednega reda, kamor sodijo starši, bratje, sestre in njihovi potomci, davčne stopnje znašajo od 5 do 14 odstotkov. Pri tretjem dednem redu, ki vključuje dedke in babice, znašajo od 8 do 17 odstotkov.

Najvišja obdavčitev velja za druge osebe, ki niso upravičene do ugodnejše obravnave. Pri njih se uporabljajo stopnje od 12 do 39 odstotkov. Davčna lestvica je progresivna, kar pomeni, da se višja stopnja uporablja za vrednost nad posamezno mejo, ne za celotno davčno osnovo.

Pomembno je vedeti, da pogodba o dosmrtnem preživljanju davek ne določa v enotnem odstotku za vse prejemnike. Zato ni pravilno trditi, da bo nekdo za nepremičnino v vrednosti 200.000 evrov nujno plačal 39 odstotkov davka. Natančen izračun je odvisen od zakonske lestvice in ugotovljene davčne osnove.

Skrb za starejšo osebo je lahko ena ključnih obveznosti preživljalca pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju.

Konkretni primeri: koliko vas lahko stane nepremičnina?

Predstavljajmo si, da brat na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju po smrti sestre pridobi stanovanje. Če znaša davčna osnova 100.000 evrov in ni posebne oprostitve, bi davek po lestvici za drugi dedni red znašal 6.400 evrov.

Pri davčni osnovi 150.000 evrov bi davek znašal 10.400 evrov, pri 200.000 evrih pa 14.400 evrov. Razlika je precejšnja, zato je vrednost premoženja pri davčnem načrtovanju ključnega pomena.

Še občutnejše so lahko posledice, kadar premoženje prejme oseba brez ustreznega sorodstvenega razmerja. Če bi sosed pridobil hišo z davčno osnovo 150.000 evrov, bi po lestvici za druge osebe izračunani davek znašal 30.100 evrov.

Navedeni izračuni so informativni in predpostavljajo, da je navedena vrednost že davčna osnova, brez dodatnih priznanih odbitkov ali oprostitev. Dejanska odmera lahko odstopa glede na okoliščine posameznega primera.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju davek: kdo je oproščen?

Za številne družine je najpomembnejše vprašanje, ali mora otrok po smrti starša plačati davek za prejeto hišo. Po veljavni zakonodaji so prejemniki iz prvega dednega reda oziroma z njimi izenačene osebe praviloma oproščeni davka na dediščine in darila.

Če torej sin s staršem sklene pogodbo o dosmrtnem preživljanju in na njeni podlagi po njegovi smrti pridobi nepremičnino, je lahko upravičen do popolne davčne oprostitve.

Pri vprašanju pogodba o dosmrtnem preživljanju davek je pomembno tudi razmerje med zakoncema. Oprostitev velja za zakonca in ob izpolnjenih zakonskih pogojih zunajzakonskega partnerja. Med upravičene osebe zakon uvršča še nekatere druge družinske člane, med drugim zeta, snaho in pastorka.

Pomembno pa je opozoriti, da oprostitev ne pomeni, da pogodbe ni treba prijaviti ali urediti drugih obveznosti. Davčna oprostitev in pravilno izveden postopek sta ločeni vprašanji.

Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju se prenos lastništva nepremičnine odloži do smrti preživljanca.

Kaj pa, če nepremičnino prejme prijatelj ali sosed?

Pogodbe o dosmrtnem preživljanju niso omejene samo na družinske člane. Skleneta jo lahko tudi osebi, ki nista v sorodu. Prav pri takšnih dogovorih pa lahko nastanejo največja davčna presenečenja.

Predstavljajmo si starejšega človeka, za katerega več let skrbi njegov sosed. Ker nima bližnjih sorodnikov, se odloči, da mu bo po smrti prepustil hišo. Čeprav je sosed zanj skrbel, plačeval določene stroške in mu pomagal pri vsakodnevnih opravilih, to samo po sebi še ne zagotavlja davčne oprostitve.

Ob pridobitvi nepremičnine je lahko obdavčen po lestvici za druge osebe. Zato je smiselno že pred podpisom pogodbe preveriti morebitno davčno obremenitev in pravno obravnavo dogovorjenih obveznosti.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju davek: roki pri FURS

Zelo pomemben del postopka predstavljajo obveznosti do finančne uprave. Zakon določa, da mora prejemnik premoženja pogodbo prijaviti finančni upravi v 15 dneh od njene sklenitve.

Drugi rok začne teči ob nastanku davčne obveznosti, torej ob smrti preživljanca. Takrat mora zavezanec v 15 dneh vložiti davčno napoved za odmero davka pri pristojnem finančnem uradu, kjer je pogodbo prijavil.

To velja tudi v primerih, ko prejemnik uveljavlja oprostitev. Posebno nevarna je zmota, da finančna uprava za vse poskrbi samodejno, tako kot pri običajnem dedovanju na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je postopek drugačen. Zamujeni roki lahko povzročijo dodatne zaplete, zato je priporočljivo pravočasno pripraviti vso zahtevano dokumentacijo.

Davek pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je odvisen od davčne osnove, sorodstvenega razmerja in morebitnih oprostitev.

Kako FURS določi vrednost nepremičnine?

Pri odmeri davka ni odločilna samo vrednost, navedena v pogodbi. Davčna osnova se določa glede na vrednost premoženja ob nastanku davčne obveznosti, pri čemer zakon omogoča upoštevanje dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na obdavčeno premoženje.

Če se je nepremičnina od podpisa pogodbe do smrti preživljanca močno podražila, je to lahko pomembno za ugotavljanje davčne osnove. Prav zato dolgoročne pogodbe zahtevajo posebno pozornost.

Pomembna je tudi ustrezna dokumentacija. Računi, dokazila o plačilih in drugi dokumenti lahko pomagajo pri dokazovanju dejanskih okoliščin. Vendar vseh stroškov oskrbe ni mogoče avtomatično odšteti od vrednosti nepremičnine. Njihova davčna obravnava je odvisna od pravne podlage in konkretnega postopka.

Darilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Marsikdo razmišlja, ali bi bilo nepremičnino bolje prenesti z darilno pogodbo. Razlika je pomembna tako s pravnega kot davčnega vidika.

Pri običajni darilni pogodbi se premoženje praviloma prenese ob darovanju, medtem ko se pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju prenos odloži do smrti preživljanca. Poleg tega preživljalec prevzame določene pogodbene obveznosti.

Različen je tudi trenutek nastanka davčne obveznosti. Pri darilu ta praviloma nastane ob sprejemu darila, pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa ob smrti preživljanca.

Obstaja še pogodba o preužitku, pri kateri se lastninska pravica praviloma prenese že za življenja preužitkarja. Zato teh pogodb ni priporočljivo izbirati samo glede na pričakovani davek. Pomembni so tudi varstvo starejše osebe, obveznosti prevzemnika in posledice morebitnega neizpolnjevanja dogovora.

Pred podpisom pogodbe je pomembno, da obe strani razumeta svoje pravice, obveznosti in morebitne davčne posledice.

Ali je treba plačati še druge stroške?

Tudi kadar prejemnik premoženja ne plača davka na dediščine in darila, sklenitev pogodbe ni nujno brezplačna. Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, kar pomeni stroške notarskih storitev.

Dodatni izdatki lahko nastanejo pri pridobivanju dokumentacije, urejanju zemljiškoknjižnih zadev in morebitnih cenitvah. Višina je odvisna od vrednosti premoženja, zahtevnosti pogodbe in potrebnih postopkov.

Pri večjih nepremičninah je zato smiselno oceniti celotne stroške, ne samo davka. Pomembno je tudi preveriti morebitne druge davčne posledice na strani odsvojitelja oziroma ob poznejši prodaji nepremičnine.

Najpogostejše napake pri sklepanju pogodbe

Najdražja napaka je lahko prepričanje, da je vsaka pogodba o dosmrtnem preživljanju davčno ugodna. To ne drži, saj se lahko obdavčitev med otrokom, bratom in nepovezano osebo bistveno razlikuje.

Druga pogosta napaka je nepravočasna prijava pogodbe ali davčne napovedi. Tretja je nejasna določitev obveznosti preživljalca. Če pogodba ne določa dovolj natančno, kaj mora zagotavljati, lahko pozneje nastanejo spori.

Težave povzroča tudi pomanjkanje dokazil o izpolnjevanju obveznosti. Zato je priporočljivo, da pogodbeni stranki jasno uredita oskrbo, plačevanje stroškov, pomoč v gospodinjstvu in druge dogovorjene storitve.

Prenos nepremičnine predstavlja pomemben del dogovora o dosmrtnem preživljanju, vendar predaja ključev sama po sebi še ne pomeni prenosa lastništva.

Kaj morate vedeti, preden podpišete pogodbo?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je lahko primerna rešitev za ureditev oskrbe starejše osebe in prihodnjega prenosa premoženja. Vendar je treba pred podpisom preveriti tako pravne kot davčne posledice.

Najpomembnejša vprašanja so, kdo bo premoženje prejel, kakšna je njegova vrednost, ali obstaja davčna oprostitev in katere obveznosti prevzema preživljalec.

Zlasti kadar pogodbo sklepata osebi, ki nista bližnja sorodnika, je smiselno pridobiti individualen davčni izračun in pravni nasvet. Razlika med pravočasno premišljeno odločitvijo in napačno izbiro pogodbe lahko namreč znaša več tisoč evrov.

Če iščete odgovor na vprašanje pogodba o dosmrtnem preživljanju davek, je bistveno vedeti, da enotnega zneska ni. Za nekatere je prenos nepremičnine oproščen davka, za druge pa lahko predstavlja zelo velik finančni zalogaj.

Pripravil: I.M.

Vir: PISRS

<p>The post Pogodba o dosmrtnem preživljanju: davek lahko preseže 30.000 evrov! first appeared on NaDlani.si.</p>