Pogledi, vrednote in ljubezen Franca Duga

Ljubitelji slikarstva so lahko dela Franca Duga že občudovali v številnih likovnih galerijah po Italiji in v tujini, tokrat pa se cenjeni goriški umetnik s 54 portreti predstavlja v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, kjer bo do konca leta na ogled razstava Silvii, ki je posvečena njegovi pokojni ženi. Z Dugovimi slikami v različnih tehnikah so prireditelji napolnili spodnjo in zgornjo razstavno vežo, s tem da v spodnjih prostorih prevladujejo velike slike, v zgornji pa manjše.

Ponoven dokaz, da je umetnik, ki je bil rojen italijanskemu očetu leta 1941 v Grgarju, zelo priljubljen, je bil množičen odziv publike, ki se je udeležila odprtja. Zaradi zdravstvenih težav je bil sam umetnik odsoten, navzoče pa je nagovoril skozi izjemnost svojih del.

Publiko je uvodoma pozdravila predsednica centra Bratuž, Franka Žgavec, ki je razstavo postavila med pomembne dogodke GO! 2025 . Dugo, je dejala, sodi med slikarje, ki ponudijo dragoceno vez med preteklostjo in prihodnostjo, med bolečino in upanjem, med osebnim in kolektivnim. Njegova dela so globoko zasidrana v duši Goriške in nam pripovedujejo o identiteti, zgodovini, ljubezni in vrednotah, ki jih želi novogoriško-goriška EPK slaviti in deliti, je še poudarila Žgavčeva.

Slavnostni dogodek je pozdravil tudi občinski odbornik za kulturo Fabrizio Oreti. O Dugu povedal, da gre za človeka, ki na svojstven način dojema in pripoveduje naš večkulturni prostor. Goriška je kljub težkim zgodovinskim preizkušnjam znala postaviti na noge prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture, kar je zgled za vso Evropo. S tega vidika je pohvalil tudi KC Bratuž, da se je znal na aktiven način vključiti v dogajanje GO! 2025.

Pestra in raznolika

Bolj podrobno sta o Dugu spregovorila umetnostni kritik Giancarlo Pauletto v italijanščini in umetnostni zgodovinar Saša Quinzi v slovenščini. Oba sta razstavo ocenila kot prvovrstno, saj prinaša pomemben del bogatega slikarjevega opusa. V KC Bratuž so na ogled portreti umetnikov, prijateljev, pisateljev, glasbenikov iz preteklosti in sedanjosti, katerih obraze, poglede in drže je Dugo ujel z izjemno natančnostjo. Pri tem je uporabljal nekričeče barve, ki obrazom na platnu vdihnejo svojevrstno izraznost in sporočilnost. Pri slikanju se je naslonil na različne tehnike: uporabljal je suho iglo na cinku, grafit na papirju, mešano tehniko, olje na platnu in papirju, črnilo in svinčnik na papirju, jedkanico, oglje in grafit na papirju ... Na ogled so na razstavi tudi trije portreti njegove žene Silvie, naslikane v različnih obdobjih, dve sliki pa sta avtoportreta, ki nekako začenjata in zaključita pester in raznolik pregled Dugovega bogatega opusa, sta še povedala strokovnjaka.

Na koncu se je Franka Žgavec zahvalila vsem, ki prispevali Dugove slike in so na kateri koli način pomagali pri postavitvi edinstvene razstave, umetniku pa je zaželela čimprejšnje okrevanje. Ob razstavi so izdali bogati dvojezični katalog s fotografijami in opisi vseh razstavljenih del.