Podražitve na obzorju, gostinci z več svobode, občina uvaja javni WC

Na novinarskem brifingu pred redno sejo občinskega sveta je kočevski župan Gregor Košir predstavil več tem, ki bodo v prihodnjih mesecih neposredno vplivale na življenje v občini – od urejanja javne infrastrukture do sprememb na področju gostinstva in vse bolj očitnih finančnih pritiskov na javne storitve.

Med bolj vidnimi projekti je vzpostavitev javnega stranišča, ki ga v Kočevju načrtujejo že dlje časa. Projekt je po besedah župana v zaključni fazi, odprtje pa pričakujejo v kratkem. Ob tem na občini pripravljajo tudi pravno podlago, saj področje javnih sanitarij doslej ni bilo ustrezno urejeno v občinskih aktih. Košir ob tem opozarja, da bo delovanje takšnega objekta prineslo tudi izzive, predvsem zaradi vandalizma in zlorab, a meni, da je takšna infrastruktura nujna. »Prav je, da ima občina vsaj eno javno stranišče, ki je dostopno 24 ur na dan,« je poudaril.

Spremembe se obetajo tudi na področju gostinstva. Novi odlok bo gostincem omogočil več fleksibilnosti, saj za redni obratovalni čas ne bodo več potrebovali soglasja občine, medtem ko bo za podaljšan čas to še vedno potrebno. Občina se je odločila tudi za bolj odprt pristop pri premičnih gostinskih obratih, kjer ne bodo uvajali strogih omejitev, ampak bodo vsako vlogo obravnavali posebej. Ob določenih praznikih, kot so silvestrovo, martinovanje ali praznik dela, bodo lahko gostinci brez posebnega soglasja obratovali do 4. ure zjutraj.

Veliko resnejši izziv pa predstavlja področje zapuščenih živali. Zaradi sprememb zakonodaje in zaostrenih pogojev številna zavetišča ne želijo več sklepati dolgoročnih pogodb z občinami. Košir opozarja, da gre za problem, s katerim se sooča večina slovenskih občin, in da sistem, ki je desetletja deloval, trenutno ne deluje več. Tudi Kočevje ima zagotovljeno izvajanje te javne službe le še do novembra, zato občina predlaga možnost krajših koncesij, dokler država ne najde sistemske rešitve.

Dvig minimalne plače prinaša podražitve 

Največ pozornosti pa je župan namenil finančnim posledicam dviga minimalne plače. Ta bo neposredno vplival na stroške javnih služb, predvsem vrtcev in komunale. V predšolski vzgoji stroški dela predstavljajo do tri četrtine vseh stroškov, kar pomeni, da bi lahko sledil približno štiriodstotni dvig cen. Podoben pritisk se kaže tudi pri ravnanju z odpadki, kjer se stroški obdelave v zadnjih letih močno povečujejo.

Po županovih besedah je cena obdelave tone mešanih komunalnih odpadkov narasla na približno 295 evrov, kar predstavlja velik finančni izziv. Komunala je doslej del rasti stroškov pokrivala z drugimi dejavnostmi, a dodatni pritisk zaradi dviga minimalne plače pomeni še dodatnih 350.000 do 400.000 evrov letnih stroškov.

Občina letos še ne načrtuje takojšnjega dviga cen komunalnih storitev, a Košir opozarja, da dolgoročno to ne bo mogoče. Po njegovih besedah občina trenutno del teh stroškov pokriva na račun razvojnih sredstev, kar pomeni manj vlaganj v infrastrukturo in razvoj.

Pri tem je kritičen tudi do države, saj dvig minimalne plače po njegovih besedah ni bil vključen v pogajanja o financiranju občin. »Država ne more občinam najprej določiti obsega sredstev, nato pa jim naknadno nalagati dodatnih obveznosti,« je poudaril.

Na brifingu je izpostavil še širši kontekst – potrebo po stabilni vladi in nadaljevanju ključnih infrastrukturnih projektov, med katerimi izpostavlja 3. razvojno os. Ta je po njegovih besedah ključna za razvoj regije, saj bi brez nje razlike med regijami le še naraščale.