Podražitve hrane: za 100 evrov le pol vozička

Podražitve hrane v Sloveniji grizejo družinski proračun. Za 100 evrov dobimo le pol vozička. Glavobol na blagajni: za 100 evrov dobite že pol manj. Življenje je v primežu draginje: cene pri pridelovalcih so se julija medletno zvišale za skoraj desetino. Pri govedu so poskočile za skoraj 30 odstotkov, dvomestne rasti pa je zaznati tudi pri cenah sadik in cvetja (25,2 odstotka), mleka (15,9 odstotka), koruze (13,5 odstotka) in vina (enajst odstotkov).

Tisto značilno piskanje na blagajni supermarketa je postalo prav poseben zvočni zapis in vzrok tesnobe za marsikatero slovensko gospodinjstvo. Voziček, ki se je nekoč zdel polno naložen za sto evrov, je danes za ta denar na pol prazen, končni znesek na računu pa ostaja trmasto visok.

Občutek, da denar izginja hitreje kot kadarkoli prej, pa ni samo plod domišljije. Kje pa, je kruta realnost, podprta s statistiko, ki Slovenijo postavlja v sam vrh evropske lestvice po rasti cen hrane.

Medtem ko uradne razlage s prstom kažejo na svetovne trge, vojne in še kaj ter po možnosti slabo letino, se potrošniki in neodvisni opazovalci sprašujejo: ali je to res celotna zgodba?

Nabava v trgovini

Podatki so zgovorni. Avgusta je bila medletna rast cen hrane v Sloveniji s sedmimi odstotki tretja najvišja v Evropski uniji. Prehiteli sta nas samo Estonija in Romunija, obe z 8,9-odstotno rastjo.

Povprečje v EU

To močno odstopa od povprečja na evrskem območju, kjer je bila rast 2,6-odstotna, in celotne EU, kjer je obsegala 3,4 odstotka. Cene hrane so se začele postopno krepiti že v drugi polovici prejšnjega leta, pravi pospešek pa so dobile v letošnjem drugem četrtletju, so nam še pojasnili pri Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta rast je postala eden ključnih razlogov, da je omenjeni urad v svoji jesenski napovedi zvišal tudi napovedi splošne inflacije.

Krivci

In glavni krivci? Pri avgustovskih podražitvah so bile za tak trend krive višje cene mesa, sadja, mleka in sladkorja. Torej osnovnih dobrin, če tako rečemo.

dnevnik.si – Podražitve hrane

Pogled na verigo

Če pogledamo celotno verigo, slika ni nič bolj rožnata. Cene pri pridelovalcih so se julija medletno zvišale za skoraj desetino. Cene govedine so poskočile za približno 30 odstotkov. Sledijo cene:

• sadik in cvetja – dvignile so se za 25,2 odstotka
• mleka (15,9 odstotka)
• koruze (13.5 odstotkov)
• vina (11 odstotkov).

Na splošno so se v povprečju povišale nad povprečje EU.

 Skratka, draži se vse na poti od njive do police.

Medtem ko se je povprečna neto plača v 15 letih zvišala za dobrih 63 odstotkov, so cene nekaterih osnovnih živil, kot so olje, krompir in jabolka, poskočile za več kot sto odstotkov. Cena kepice sladoleda se je skoraj potrojila. Plače očitno ne sledijo več galopirajočim stroškom.

Vir: unsplash.com – Voziček, ki se je nekoč zdel polno naložen za sto evrov, je danes za ta denar na pol prazen, končni znesek na računu pa ostaja trmasto visok.

Podražitve in Umar

Urad za makroekonomske analize in razvoj ocenjuje, da so na visoko rast cen vplivali tako zunanji kot notranji dejavniki.

• Pri sladkorju in slaščičarskih izdelkih so izrazite podražitve posledica dogajanja na svetovnih trgih, predvsem slabih letin pri največjih proizvajalkah.
• Pri sadju so za višje cene krive slabše vremenske razmere in manjša letina doma.
• Za podražitve nekaterih vrst mesa je vzrok usmerjanje v izvoz, kar zmanjšuje ponudbo na domačem trgu, dodaten pritisk pa pomenijo tudi virusne okužbe živali, ki se letos pojavljajo pri nas.

Vendar pa uradne razlage o globalnih okoliščinah, dražjih surovinah in energiji ne prepričajo vseh. Matjaž Pirc iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja, da ti razlogi ne pojasnijo v celoti občutnih podražitev. Te v praksi pogosto presegajo objektivne stroške. “V takih primerih je težko prezreti vlogo trgovcev in proizvajalcev, ki zvišanje cen izkoristijo tudi za povečevanje svojih marž,” pravi Pirc.

Vir: YouTube – Spletna TV -Podražitve

Gibanja na trgih

Ta sum potrjujejo tudi gibanja na mednarodnih trgih. Pri energentih so se cene zniževale šest mesecev zapored, pri plinu so dosegle 13-mesečno dno, tudi cena nafte se je znižala. Toda potrošniki tega olajšanja v svojih denarnicah niso občutili.

Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, sicer pojasnjuje, da se v tej verigi vse zgodi z zamikom. “Cene v maloprodaji se ne odzovejo tako strastno, kot se cene energentov in surovin za prehrambne izdelke, odziv je počasnejši,” pravi Ravnik. Spremembe se najprej izrazijo v proizvodnih cenah, šele nato pridejo do končnih kupcev.

Skrčflacija (angleško shrinkflation).

Poleg višjih cen potrošnike pesti še en, bolj prikrit pojav – skrčflacija (angleško shrinkflation).

Gre za prakso, pri kateri proizvajalci zmanjšajo količino izdelka, cena pa ostane enaka ali se celo zviša. Potrošnik ima tako lažni občutek, da plačuje enako, v resnici pa se je cena na enoto (na kilogram ali liter) zvišala. Denimo, čokolada ima rebro manj, vrečka čipsa je napolnjena z več zraka, jogurtov lonček pa je lažji za 20 gramov.

Cen hrane v Sloveniji

Da bi razumeli razsežnosti podražitev, je treba narediti korak nazaj in pogledati daljše časovno obdobje. Indeks drobnoprodajnih cen hrane v Sloveniji je od leta 2015 do avgusta 2025 zrasel na 150,4, kar je malenkost nad povprečjem EU (148,4), a še vedno, še dobro, precej manj kot na Madžarskem, kjer je indeks dosegel vrtoglavih 206,5.

Zgovorni podatki

Morda še zgovornejši je podatek,

Koliko časa moramo danes delati za osnovna živila v primerjavi s preteklostjo.

• Leta 2024 smo za kilogram kruha delali v povprečju 23 minut, kar je za 28 odstotkov več kot pred desetimi leti, ko smo za enako količino kruha delali 18 minut.

To jasno kaže, da rast plač ne dohaja rasti cen osnovnih dobrin.

Vir: YouTube – Primerjave cen: 12 let nazaj (5. jun. 2013)

Politika / ljudje

Ste opazili, da politiki govorijo eno, vi pa živite drugo? Niste edini

Podatki, ki smo jih zbrali, lepo prikazujejo, kako so se spreminjale cene izbranih izdelkov in povprečna neto plača v Sloveniji v zadnjih 15 letih.

Takšna preglednica ne laže. Medtem ko se je povprečna neto plača v 15 letih zvišala za dobrih 63 odstotkov, so cene nekaterih osnovnih živil, kot so olje, krompir in jabolka, poskočile za več kot sto odstotkov. Cena kepice sladoleda se je skoraj potrojila. Plače očitno ne sledijo več galopirajočim stroškom.

Nakupi

Ob višanju cen postaja nakupovanje dostopne in kakovostne hrane za potrošnike velik izziv. Kljub sistemskim težavam pa lahko z nekaj preprostimi spremembami navad ublažimo pritisk na družinski proračun. ZPS svetuje naslednje:

• Načrtujte vnaprej preden se odpravite v trgovino, načrtujte obroke za ves teden in si sestavite nakupovalni seznam. Tako boste kupili le tisto, kar resnično potrebujete, in se izognili impulzivnim nakupom.
• Primerjajte ceno na enoto: ne glejte le končne cene izdelka na polici, ampak vedno preverite ceno na enoto (denimo evro na kilogram ali evro na liter). To je edini način za resnično primerjavo cen, še posebej pri izdelkih, ki so predmet skrčflacije.
• Spremljajte tudi akcije, toda ne bodite zvesti posameznim trgovcem, temveč izkoristite popuste in akcije, kdor koli jih ima. Včasih se splača obiskati več trgovin, vendar pri tem pazite, da stroški prevoza ne bodo odtehtali prihranka.
• Poglejte na police, na katerih piše “pred potekom roka“. Na teh policah se pogosto znajdejo povsem užitni izdelki po precej nižji ceni.
• Namesto predpakiranih izdelkov kupite salamo, sir ali oljke na delikatesnem oddelku, kjer je cena praviloma nižja, poleg tega pa se izognete odvečni embalaži.
• Zmanjšajte količino zavržene hrane. Ogromno denarja lahko prihranite že doma, tako da porabite vso kupljeno hrano in zmanjšate količino odpadkov.
• Če pa imate možnost, pridelajte nekaj zelenjave in sadja sami. Kuhanje iz osnovnih sestavin je praviloma cenejše in bolj zdravo kot kupovanje predelanih in polpripravljenih jedi.

In navsezadnje, ne sodite po ceni in znamki.

Največja past pri iskanju cenejših alternativ je, da kakovost izdelkov ni vedno očitna.

• Zanašanje na visoko ceno ali uveljavljeno blagovno znamko kot merilo kakovosti pogosto ni zanesljivo. Boljši pristop je primerjanje sestave in hranilne vrednosti na deklaraciji. Včasih se prav med manj znanimi trgovskimi znamkami skrivajo presenetljivo kakovostni in ugodni izdelki.

Podražitve brez usmiljenja

Žal, boj z draginjo je postal del vsakdana. Medtem ko čakamo na sistemske ukrepe in umiritev trgov, ostaja breme na ramenih potrošnikov. Toda z znanjem, načrtovanjem in kančkom iznajdljivosti je vendarle mogoče pluti skozi viharne čase, ne da bi pri tem žrtvovali kakovost življenja in polnost krožnikov.

Vir za podatkov v primerjavi za cene leta 2010, 2018 in 2025 so: državni statistični urad, arhivski podatki s spletnih portalov, lastna raziskava. Cene za leto 2025 so ocena na podlagi trenutnih podatkov. Pri čemer nismo vselej vzeli najnižjih cen, saj ni rečeno, da so jih lahko deležni vsi potrošniki.

Pripravila AK
Viri:
dnevnik.si
unsplash.com
youtube.com

The post Podražitve hrane: za 100 evrov le pol vozička first appeared on NaDlani.si.