ARTICLE AD BOX
Podravski trg dela je lani zaznamovalo več pretresov, med katerimi izstopajo predvsem stečaj Mariborske livarne Maribor (MLM) ter ptujskega Agisa, pa tudi odpuščanja v kidričevskem Boxmarku. A kljub temu so bile razmere stabilne. Povpraševanje po delovni sili je bilo namreč še vedno veliko, a se tudi to začenja ohlajati.
Kot je za STA povedal direktor mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje Bernard Memon, so leta 2024 beležili stabilno dogajanje na trgu dela. Stopnja registrirane brezposelnosti je ob koncu leta znašala 5,6 odstotka, kar je sicer nekoliko nad slovenskim povprečjem (4,6 odstotka), a se je zaostanek zadnja leta vztrajno zmanjševal. Kljub fluktuacijam in nekaterim večjim dogodkom, kot je stečaj MLM, je bilo temu tako tudi ob koncu leta, saj je leto prej stopnja znašala 5,8 odstotka.
Za zdaj je namreč ljudem, ki so ostali brez dela, po Memonovih besedah še vedno mogoče zagotoviti nadomestno zaposlitev, saj je povpraševanja po kadrih še dovolj. Lani je na njihovem območju zaradi stečaja ali likvidacije delo izgubilo 134 ljudi, pri čemer je potrebno vedeti, da se je dobršen del delavcev MLM, ki je dela opravljal še do konca lanskega leta, na zavod prijavil šele po novem letu, skoraj 2000 ljudi pa je bilo lani opredeljenih kot presežnih delavcev, kar je okoli 300 več kot leto prej.
“Marsikdo od teh se je pravzaprav takoj prezaposlil v drugo podjetje, zato lahko razmere ocenim kot relativno stabilne,” je dejal Memon in dodal, da je bilo največ težav opaziti v predelovalni panogi, zlasti v tistih podjetjih, ki so tesno povezana z avtomobilsko industrijo. Po drugi strani pa je prav v tej panogi tudi še kar precej povpraševanja po kadrih.
Tudi letos na mariborskem zavodu pričakujejo pozitivno rast zaposlovanja, ocenjujejo jo na 1,5 odstotka, vsaj glede na ankete, ki jih delajo med delodajalci. Je pa pričakovati, da se bo rast začela ohlajati, saj bodo na zavodu vse težje našli potencial, s katerim bodo lahko zadostili potrebe delodajalcev. Veliko so zato zadnje čase prisotni tudi v tujini, kjer iščejo primeren kader na deficitarnih področjih.
V naslednjih tednih naj bi delo izgubilo nekaj deset delavcev v ruškem podjetju Alchrom Thies, ki se ukvarja s predelavo nerjavnih jekel, a se je na zavod že v času, ko se je informacija pojavila v javnosti, obrnila vrsta delodajalcev, ki bi si želeli prav te profile.
Po drugi strani pa recimo podjetje Systemair, ki izdeluje hladilne sisteme za industrijo, po Memonovih besedah išče vrsto različnih profilov od tistih, ki nimajo izobrazbe in posebnih znanj, pa vse do električarjev, strojnikov in inženirjev.
Da se je trg dela po nekaj letih nekoliko spremenil, pa ugotavlja direktor ptujske območne službe Tomaž Žirovnik. Po večletnem upadanju števila brezposelnih so namreč zabeležili rahlo stagnacijo oziroma se je ob koncu leta številka celo nekoliko povečala. “Da se bo trend upadanja enkrat ustavil, smo seveda lahko pričakovali, saj smo na rekordno nizkih stopnjah brezposelnosti,” je še dejal Žirovnik.
Gospodarstvo je po njegovi oceni še vedno trdno, res pa je lansko leto zaznamovalo nekaj pretresov, kot so odpuščanja v Boxmarku, stečaj Agisa in podobno. Napovedi delodajalcev so bile v začetku leta zelo optimistične, v drugi polovici leta pa se to po Žirovnikovih besedah ni povsem uresničilo. Se pa tudi v propadlem Agisu del proizvodnje nadaljuje, tako da vsi delavci le niso izgubili zaposlitve. Okoli 25 jih je ostalo in kaže, da bi lahko delo obdržali za dalj časa, pa tudi da bi se še kdo od tistih, ki so ostali brez njega, lahko vrnil.
Po Žirovnikovih besedah so tako iz Agisa kot iz Boxmarka na zavod prišli zelo dobri kadri, ki so bili na trgu iskani in veliko od njih je že dobilo novo priložnost. Veliko je zaposlovala Perutnina Ptuj, še vedno precej ljudi rabi ptujski dom upokojencev, tako da se selijo tudi v druge branže.
“Opaziti pa je, da se je povpraševanje po nekaterih profilih, predvsem v avtomobilski panogi, v zadnjih treh mesecih nekoliko znižalo,” je dejal prvi mož ptujskega zavoda, ki kljub temu v letu 2025 večjih pretresov ne pričakuje.
Delodajalci se po njegovem pripravljajo na različne scenarije, kar je precej drugače kot v času finančne krize pred desetletjem in pol, in imajo pripravljene različne rešitve. So pa njihove napovedi tudi za prvi del letošnjega leta še vedno optimistične, a s kančkom previdnosti. Kakšnih dodatnih večjih odpuščanj za zdaj ni napovedal nihče, a je vse to odvisno tudi od stanja naročil.
Leto 2024 so zaključili s številko pod 2000 brezposelnih, kar je sicer nekaj več kot lani, a po drugi strani je številka zaposlenih še vedno na zgodovinski najvišji ravni, saj presega 30.000 ljudi, ki so zaposleni v regiji.
Regijsko gospodarstvo se je sicer po besedah direktorice Štajerske gospodarske zbornice Aleksandre Podgornik lani soočilo s številnimi izzivi, od dviga minimalne plače, stavke upravnih enot, zaradi česar je bilo precej škode v gradbenem sektorju, pa vse do zaračunavanja višjih omrežnin. Kar nekaj podjetij pa je prizadela tudi sprememba zakona o izvajanju čezmejnih storitev, kar se v regiji zelo pozna tudi v smeri selitve nekaterih podjetij v tujino.
Velik udarec za regijsko gospodarstvo je bil po njenem tudi stečaj MLM, saj so zaradi tega škodo utrpeli tudi kooperanti. Precej se nekaterim podjetjem v Podravju pozna tudi globalno ohlajanje v avtomobilski in orodjarski industriji. “Naše gospodarstvo je odvisno od izvoza, zato smo tudi bolj ranljivi,” je dejala.
Tudi Podgornik pravi, da se težave na trgu dela še ne poznajo, ker je po drugi strani še vedno kar nekaj podjetij, ki iščejo delavce, tako da ljudje, ki ostanejo brez zaposlitve lahko hitro najdejo drugo delo.
“Se bo pa na dolgi rok to poznalo. Delavci se namreč lahko prekvalificirajo v druge poklice, a ko jih bo na primer avtomobilska industrija nekoč spet potrebovala, bodo verjetno za njih izgubljeni,” je še opozorila direktorica štajerske zbornice.