Podravska regija proaktivna pri prilagajanju na podnebne spremembe, v Mariboru podpisan tudi zeleni lokalni dogovor

Regionalna razvojna agencija Podravje Maribor je pripravila mednarodno konferenco o prilagajanju podnebnim spremembam. Na njej je sodelovalo več kot 50 strokovnjakov. Isti dan so zapisali tudi prvi lokalni zeleni dogovor med Mestno občino Maribor, RRA Podravje Maribor in Energetsko podnebno agencijo za Podravje.

Mednarodna konferenca z več kot 50 strokovnjaki

Nataša Ritonija, direktorica RRA Podravje Maribor, je že prvi dan izpostavila: “Smo veseli, da smo danes uspeli zbrati več kot 50 različnih strokovnjakov iz Slovenije in pa tujine, kjer bomo skupaj razmišljali o tem, kako dejansko se spopadati s podnebnimi spremembami. Jutrišnji dan je pa namenjen predvsem ogledom dobrih praks na terenu, kjer dejansko Podravje ima kaj za pokazati. Peljali jih bomo tudi na Ptuj, kjer si bodo ogledali naš pilotni projekt, skupaj s čistilno napravo na Ptuju in pa s Kmetijskim inštitutom imamo ta pilotni projekt. Kot veste, je Podravje pilotna regija Evropske komisije za biokrožno gospodarstvo, in preko tega smo uspeli pridobiti tudi milijon evrov za ta projekt. Zdaj že dve leti gojimo v rastlinjakih različne rastline, ki se zalivajo z dodatno prečiščeno odpadno vodo. Z izsledki smo zelo zadovoljni, saj bo to pomenilo kar precejšen premik v tem, da se bodo lahko prečiščene odpadne vode v prihodnje tudi uporabljale v kmetijstvu. Tako da v kratkem bomo predstavili tudi izsledke slovenski in pa tuji javnosti.”

Podravska regija proaktivna pri prilagajanju na podnebne spremembe

Potrdila je, da veljajo ugotovitve, da je Podravska regija med najbolj proaktivnimi, kar se tiče prilagajanja podnebnih sprememb. “Ja, to drži. V bistvu mi kot regionalna razvojna agencija smo zelo vključeni v te različne mednarodne projekte. Pa če mogoče samo še Maribor izpostavimo: preko projekta UpSearch smo zasadili preko 100 dreves ob Pekrskem potoku, potem smo postavili po mestu različne merilne naprave za merjenje kakovosti zraka, ozelenili smo nadstrešnice avtobusnih postajališč. Tako da smo mi tudi sami zelo dejavni in smo veseli, da so tudi ostale organizacije in inštitucije prepoznale, da samo skupaj lahko dejansko pripomoremo k temu, da bomo lažje premagovali te podnebne spremembe v prihodnje.”

V Podravski regiji težave s plazovi, erozijo, poplavami, sušo, vročino …

Direktorica Energetsko podnebne agencije za Podravje Vlasta Krmelj je izpostavila, da so že v študiji ranljivosti za celotno podravsko regijo ugotovili, da je ta regija razdeljena na tri geografske enote. Gre za dolinski del z Dravsko dolino, hribovita dela Pohorje in Kozjak ter  ravninski del, kjer je Ptujsko polje: “Cela regija je ranljiva na poplave, plazove in pa vročinsko, vendar so nevarnosti, ki izhajajo, malo drugačne. Torej občine, ki se nahajajo v hribovitih delih, imajo seveda največje težave s plazovi, erozijo in pa poplavnimi zadevami, medtem ko Ptujsko polje seveda s poplavo in pa suše. Samo mesto Maribor kot urbano središče pa ima največjo težavoz vročinskimi valovi, kajti na srečo je Drava dokaj regulirana in ne predstavlja največje nevarnosti za poplave.”

Dejala je še, da “politični odločevalci ugotavljajo, da je strošek tega, ko moramo nekaj popraviti in spraviti storitve in pa življenje v mestu ali v občini nazaj v normalne tire, tako visoko, da to velikokrat presega tiste stroške, ki bi jih morda morali nameniti za preprečevanje oziroma prilagajanje na te spremembe”.  Poudarila je še, da veliko držav čaka na subvencije, a da se vsega ne da rešiti samo s subvencijami, “denar ne reši vse, ampak predvsem naša odgovornost, torej naše aktivno vključevanje posameznikov, institucij v celoten ta sistem, se bomo na prihajajoče podnebne spremembe zelo težko prilagodili. Žal, samo denar ne reši. To ni čistilna naprava, ki jo kupimo in dobimo na drugi strani čisto vodo. Žal so podnebne spremembe tisto, kjer bo morala družba, oziroma moramo vsi posamezniki, resno razmišljati, da je vsak izmed nas v to vključen in da lahko vsak izmed nas tudi vsaj malo prispeva k temu, da bomo skupaj, torej, odporni na to, kar nas čaka”.

Da bi Slovenija boljše črpala evropska sredstva

Na konferenci je bil tudi Rok Šimenc, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ki je potrdil, da bi Slovenija lahko boljše črpala evropska sredstva. V ospredju programa mednarodne konference pa so bili konkretni izzivi in rešitve za krepitev podnebne odpornosti, torej, kako se mesta prilagajajo vročini, upravljajo vode in iščejo sonaravne rešitve, kako se prilagaja kmetijstvo pa vse do financiranja ukrepov. 

Kaj prinaša zeleni dogovor?

“Sklepno dejanje prvega dne konference je podpis zelenega lokalnega dogovora, ki ga podpisujemo skupaj z Mestno občino Maribor in agencijo Energab. Je prvi takšen dogovor v Sloveniji,” je dejala Nataša Ritonija, direktorica RRA Podravje – Maribor. “Zeleni dogovor je tisto, ko se skupaj dogovorimo, deležniki, ki delamo v določeni regiji, da bomo sodelovali in da bo vsak izmed nas prevzel svojo odgovornost. Ta dogovor je samo osnova, kjer so ključni deležniki, kot je Mestna občina Maribor, Regionalna razvojna agencija Podravje Maribor in pa Energetsko-podnebna agencija kot glavni nosilci tega dogovora. Zdaj pa je na vsakem izmed nas, da navzdol  pripravimo dogovore,” je dodala Krmeljeva in dodala, da energetsko podnebna agencija, ki skrbi za energetsko učinkovitost javnega sektorja, že podpisuje dogovore s ključnimi deležniki. Nataša Ritonija je še poudarila, da so videli na konferenci imeli še zelo zanimivo predstavitev Manheima, ki že nekaj let izvaja ukrepe iz lokalnega zelenega dogovora: “In dali so nam eno tako zelo zanimivo popotnico: da moramo začeti z zelo majhnimi stvarmi, povezati lokalne prebivalce v ene večje skupne zgodbe. Se pravi, ne rabimo začeti z megalomanskimi projekti, ampak je dovolj, če začnemo v različnih delih mesta z majhnimi zadevami.”

The post Podravska regija proaktivna pri prilagajanju na podnebne spremembe, v Mariboru podpisan tudi zeleni lokalni dogovor appeared first on Lokalec.si.