Suše, pozebe, neurja in vročinski valovi postajajo eden ključnih dejavnikov nestabilnosti v kmetijstvu, posledice pa občutijo tako pridelovalci kot potrošniki.
V zadnjih letih je tudi Slovenijo prizadelo več ekstremnih vremenskih dogodkov, od dolgotrajne suše do močnih neurij s točo. Kmetje opozarjajo, da postaja pridelava vse manj predvidljiva, stroški pa vse višji. Manjši pridelek pomeni dražjo hrano.
Na vpliv podnebnih sprememb na gospodarstvo in življenjske stroške opozarja tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Med tveganji izpostavljajo večjo vremensko nestabilnost ter vpliv na prehransko varnost, kmetijsko proizvodnjo in cene surovin.
Vse bolj jasen postaja tudi vpliv podnebnih sprememb na zdravje.
Posebej občutljivi so sadjarstvo, vinogradništvo in poljedelstvo. Spomladanske pozebe lahko v nekaj urah uničijo velik del letine, poletna suša pa zmanjšuje pridelek zelenjave, žit in krme. Vse pogosteje se pojavljajo tudi težave z oskrbo z vodo za namakanje.
Podnebni pritiski vplivajo tudi na evropski trg hrane
Ko pridelek pade v več državah EU hkrati, se zvišajo cene surovin, dražji postanejo transport, krma in energija. To se nato postopoma prenese tudi na police trgovin.
Omenjajo tudi druge načine pridelave hrane
Strokovnjaki opozarjajo, da bo prilagajanje na podnebne spremembe zahtevalo več vlaganj v namakalne sisteme, zaščito pred točo, odpornejše sorte in drugačne načine pridelave hrane.
The post Podnebne spremembe vse bolj vplivajo na cene hrane appeared first on Eko Dežela.

3 hours ago
21










English (US)